Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.

Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske...

Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko...

TechCrunch - Meta je potrdila neuradne navedbe prejšnjega tedna, da bodo odpuščali, ob tem pa je izvršni direktor Mark Zuckerberg napovedal umik 5000 razpisanih in še nezasedenih delovnih mest ter ukinitev več projektov. Dejal je, da so podcenili posredne stroške pri teh projektih nižje prioritete. Že pred štirimi meseci je Meta odpustila 11.000 ljudi, sedaj pa jih bodo odslovili še 10.000. Skupno bo torej letos v podjetju kar četrtina manj zaposlenih kot lani.

Prve spremembe se obetajo že aprila, in sicer v tehnološkem delu, maja pa še v poslovnem delu podjetja. S tem želi Meta izboljšati svoje finančne kazalnike, ki niso najboljši. Tudi zato bo do konca prestrukturiranja zaposlovanje zamrznjeno. Podjetje v primerjavi z ostalimi tehnološkimi velikani poslabšuje dobičkonosnost na število novo zaposlenih. V letu 2023 podjetje pričakuje 86-92 milijard dolarjev odhodkov, kar je manj od predhodno načrtovanih 95 milijard. Znižanje je posledica varčevalnih ukrepov, ki jih uvaja Zuckerberg.

O...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Včeraj so v Mariboru na svečanosti otvorili prvi del nastajajočega superračunalnika HPC RIVR, ki nastaja v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, v njem pa sodelujeta še Institut informacijskih znanosti (IZUM) in novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), bo na koncu postavil celoten superračunalniški sistem, ki se bo v svetovnem merilu (na lestvici Top 500) uvrščal med 20. in 40. mesto. Kot pogodbeni partnerji sodelujejo vse inštitucije, ki so članice SLING-a, torej tudi ostale univerze, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ARSO, ARNES in nekaj drugih partnerjev.

Prvi del HPC RIVR-ja ima zmogljivost 244 teraflops in je namenjen razvoju in preizkušanji in programski rešitev, da bo končni izdelek nared po meri za raziskovalce iz različnih ved, ki imajo zelo različna znanja, zahteve in potrebe. Nekatere simulacije terjajo veliko procesorske moči, drugod je ozko grlo skladiščenje podatkov,...

Ars Technica - Kdor redno bere naše strani, je gotovo že po malem sit nenehnih zgodb o novih tožbah zaradi patentov, ki jih nikoli ne zmanjka. V vseh tožbah - in v njih se zapletajo tako velikani, kot so Google, Apple in Nokia, kot tudi manjša in povsem neznana podjetja - je rezultat bolj ali manj enak. Sila redko smo priče trajni prepovedi prodaje ali uvoza, saj se stranke naposled vedno poravnavajo za (ne)primerno odškodnino in licenčnino, potem ko so za odvetnike in sodne stroške porabile velike količine denarja. James Bessen in Michael Meuer z bostonske univerze sta raziskala (znanstveni članek), koliko denarja podjetja letno porabijo zaradi patentnih tožb. Letno požrejo dobro desetino denarja, namenjenega za raziskave in razvoj (R&D).

Neposredni stroški, ki so jih...