Slo-Tech - Minuli teden se je končala prva dražba, na kateri so dražili umetniška dela, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Slavna dražbena hiša Christie's je že v začetku leta napovedala dražbo, ki se je kljub nasprotovanju več tisoč umetnikov zaključila v sredo. Na njej so zbrali 728.784 dolarjev, s čimer so presegli načrtovani izkupiček 600 tisoč dolarjev.

Februarja je več kot pet tisoč umetnikov podpisalo protestno pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost zaradi dražbe in zahtevali preklic. Trdijo, da se je umetna inteligenca učila na avtorsko zaščitenih delih, ne da bi za to pridobila ustrezne avtorske pravice, zato so vse njene storitve problematične. Šlo naj bi za največjo krajo človeškega dela, zato so iz spoštovanja do umetnikov od Christie's zahtevali odpoved dražbe.

V dražbeni hiši so bili drugačnega mnenja. Dejali so, da so vsi umetniki, ki so na dražbi ponujena dela ustvarjali z umetno inteligenco, že uveljavljeni umetniki z obsežnim opusom. Umetno inteligenco uporabljajo...

Business Insider - Umetnica Grimes je pred dnevi na dražbi svojih izvodov kriptoumetniških del v dvajsetih minutah zaslužila slabih šest milijonov dolarjev. Gre samo za enega od zadnjih odmevnejših primerov v prodaji digitalne umetnosti, ki temelji na tehnologiji nezamenljivih kriptožetonov NFT in je v zadnjih mesecih eksplodirala.

Kdor je menil, da so CryptoKitties samo mimobežna zanimivost s področja blockchaina, se je pošteno zmotil. Klasične kriptovalute namreč niso edina reč, v katero v teh časih investitorji mečejo denar, kajti vrednost prodaje umetniških del, katerih dokazilo lastništva je vezano na verige blokov, se je v samo dobrem leto praktično postoterila. Ena večjih tržnic s kriptoumetnostjo, OpenSea, je imela lani povprečen mesečni promet v višini poldrugega milijona dolarjev, letošnjega februarja pa že prek 86 milijonov. Eden najvidnejših tosortnih umetnikov, Američan Mike Winkelmann - Beeple, ima ravno v tem trenutku prvo dražbo digitalne umetnosti v sloviti hiši Christie, ki obenem...

Fortune - Za sliko, z naslovom Portrait of Edmond Belamy, ki jo je narisal algoritem, so pri dražbeni hiši Christies sprva pričakovali ceno med 7 in 10 tisoč dolarji, a so dražitelji presenetili in ceno povišali za štiridesetkratnik. Gre za prvo delo, v celoti narisano s pomočjo umetne inteligence, ki se je kdajkoli znašlo na kaki pomembnejši dražbi umetnin.

V ozadju podobe fiktivnega plemiča je sicer algoritem po imenu Generative Adversarial Networks (GANs), ki so ga izdelali trije pariški študenti, združeni v umetniški kolektiv Obvious. No, zgodba je tu nekoliko bolj zapletena, pretežni avtor kode je namreč devetnajstletni Robbie Barrat, ki jo je na spletu objavil pod odprtokodno licenco,...

futurism - Umetnost je najnovejše področje, na katerega želijo prodreti podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Že danes najdemo umetniška dela, katerih avtor je umetna inteligenca. Zato smo pogledali, kaj se dogaja na posameznih področjih umetnosti iz vidika razvoja umetne inteligence. Odpira pa pohod AI v svet umetnosti tudi zanimiva vprašanja, kot recimo, kdo je sploh lastnik teh del?

Slikarstvo

Najbolj v ospredju javnosti na področju slikarstva je Google Deep Dream, ki se uči razpoznati objekte s skeniranjem pikslov milijonih fotografij. Najprej se je program naučil, kako prepoznati...

Business Insider - Ni vsak Apple-I avtomatično vreden skoraj milijon dolarjev in njihove cene ne gredo zgolj kvišku, kot bi lahko sklepali iz zadnjih dražb. V New Yorku so na dražbi pri dražbeni hiši Christie delujoč Apple-I prodali za vsega 365.000 dolarjev, kar je glede na pretekle cene prodajalca Boba Lutherja nekoliko razžalostilo.

V preteklosti so računalniki Apple-I dosegali resnično vrtoglavne cene. Oktobra se je cena enakega primerka na podobni dražbi povzpela na 900.000 dolarjev, sicer pa se je njihova cena v zadnjih letih gibala okrog 100.000-500.000 dolarjev. Gre za zbirateljski predmet, katerega cena zelo niha, zato ne moremo pavšalno zaključiti, da je v zadnjih treh mesecih cena padla za 60 odstotkov. Je pa Luther pričakoval, da bo za svoj primerek iztržil...

Time - Ena izmed najboljših investicij je bil nakup prvega Applovega računalnika, ki so ga pod imenom Apple-I za 666,66 dolarja (približno 2000 današnjih evrov) začeli prodajati leta 1976. Njegova vrednost bi se vam do danes nominalno več kot potisočerila!

Steve Jobs in Steve Wozniak sta takrat prodala vse vrednejše imetje, da sta si lahko privoščila razvoj in proizvodnjo. Sestavili in prodali so slabih 200 enot, izmed katerih naj bi bilo danes delujočih še okrog petnajst (skupno pa jih je evidentiranih 63). Zanimivo je, da je prodaja sprva šepala in da so komajda prodali 50 enot, ki jih je v paketu naročila trgovina Byte Shop. Kasneje so prodali še 150 enot. Apple je že leto pozneje začel prodajati Appla-II in vabil vse kupce prve verzije k nadgradnji.

V sredo...