Slo-Tech - Veliki jezikovni modeli so energijsko potratni, pri čemer tudi najkrajši pozivi terjajo aktivacijo celotnega modela. Preprosta "prosim" ali "hvala" tako nista poceni, četudi gre za vljudnosti, ki smo jih v človeški interakciji tako navajeni, da jih jemljemo za samoumevne, celo obvezne. Na šaljivo vprašanje na X-u, koliko denarja je OpenAI izgubil, ker se morajo modeli odzivati tudi na tovrstne vljudnosti uporabnikov, je Sam Altman povsem resno odgovoril, da nemalo. Več deset milijonov dolarjev, je dejal, ob tem vizionarsko pristavil, da se nikoli ne ve. Umetna inteligenca verjetno ne bo oživela kot v Terminatorju, a v Altmanovih besedah je ščepec resnice.

Odvečne besede, kamor z vidika posredovanja golih informacij tovrstne vljudnosti sodijo, so za velike jezikovne modele balast, skozi katerega se morajo prebiti in ga odvreči, kar terja računsko moč, ki ni zastonj. A fenomen ni nov. Že pred dobrimi petimi leti je raziskava Pew Research pokazala, da 54 odstotkov uporabnikov...

Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Slo-Tech - Po velikanskem uspehu ChatGPT, ki je novembra 2022 v splošno javnost prinesel zavedanje o sposobnostih umetne inteligence, in hitrem razvoju velikih jezikovnih modelov, ki je sledil, si je marsikdo postavil vprašanje, kam to vodi. Ali je razvoj umetne inteligence - ali pa vsaj njegovo hitrost - možno napovedati ali pa gre za nenadejane skoke? Raziskovalci s Stanforda so preverjali predpostavke, da aktualni veliki jezikovni modeli izkazujejo pojavne lastnosti (emergent properties). Ugotovili so, da to ne drži.

Kot povsod je tudi pri merjenju sposobnosti umetne inteligence vsaj enako pomembno, kako merimo. Če so metode in metrike okorne, se lahko zdi, da s povečevanjem modelov dosežemo točko prevoja, kjer se pojavijo pojavne lastnosti. To deluje, kakor da modeli po neki kritični velikosti pridobijo kvalitativno drugačne lastnosti, ki jih v manjši inačici nimajo. A raziskovalci v najnovejši študiji to imenujejo privid. Resnica je dolgočasnejša, do umetne splošne inteligence (AGI) pa...

Slo-Tech - Silovit razmah velikih jezikovnih modelov v tem letu daje napačen občutek, da so računalniki šele sedaj prvikrat res obvladali naravni človeški jezik. Resnično so čedalje boljši, a že pred sedmimi desetletji se je ELIZA pogovarjala z ljudmi. Enega prvih robotov za pogovore (chatbot) je na MIT-u razvil Joseph Weizenbaum. Najnovejši preizkus, ki sta ga izvedla raziskovalca z Univerze v San Diegu, kaže, da je ELIZA bolj človeška od GPT-3.5. Rokopis študije še ni recenziran.

Cameron Jones in Benjamin Bergen sta modele podvrgla Turingovemu testu. Gre za znameniti preizkus, ki si ga je Alan Turing zamislil leta 1950 v članku The Imitation Game. Turingov test je eden najbolj znanih poizkusov, s katerim lahko ugotavljamo, ali se umetna inteligenca lahko uspešno predstavi kot človek. V testu sodelujeta človek in umetna inteligenca, ki z izpraševalcem komunicirata prek računalnika. Izpraševalec ju lahko sprašuje karkoli, nato pa mora iz odgovorov ugotoviti, ali je na drugi strani človek ali...

Slo-Tech - Medtem ko smo se že navadili, da na internetu ne smemo verjeti vsemu, so bile vsaj izdane in recenzirane knjige sprejete kot bolj avtoritativni priročniki. Umetna inteligenca kani spremeniti tudi to, je lepo prikazala poplava priročnikov o gobarjenju, ki so se znašli v spletnih knjigarnah Amazon in Barnes & Noble. Ti so namreč smrtno nevarni.

Na prvi pogled so knjige videti povsem legitimno, dasiravno imajo izumetničene naslove (na primer The Supreme Mushrooms Books Field Guide of the South-West). Napisali so jih avtorji, ki jih ne pozna nihče, preseneča pa njihova plodovitost. Posamezni avtorji so izdali več deset knjig v kratkem obdobju, nekateri tudi v več jezikih. Težava pa je, da so informacije v knjigah napačne. Opisi gob so pomanjkljivi in lahko povzročijo zamenjave in pomote, ki se končajo tudi tragično. Razlike med užitnimi in strupenimi gobami so lahko zelo majhne, posledice pa velike. Prav tako je v priročnikih nekaj nenavadnih nasvetov, denimo uporaba okusa in vonja za...

Slo-Tech - Google se je pošteno ustrašil prihodnosti, ki jo slikajo veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Potem ko je ChatGPT povzročil preplah v podjetju, so sedaj hitro napovedali svojo različico. Le nekaj dni po prvih špekulacijah je kar izvršni direktor Sundar Pichai V blogu zapisal, da pripravljajo eksperimentalno pogovorno umetno inteligenco. Že danes je na voljo v zaprtem krogu preizkuševalcev, v prihodnjih tednih pa naj bi jo pokazali širnemu svetu. Tako hitra napoved in splavitev storitev, ki jo reklamira sam izvršni direktor, podkrepljuje navedbe, da je v Googlu panika. Konkurenca, zlasti Microsoft, namreč že s pridom uporablja ChatGPT, ki so ga integrirali kar v Bing (ni še dostopen).

Novi pomočnik oziroma sogovornik se bo imenoval Bard in bo kakor ChatGPT na voljo brezplačno. Uporabljal bo rezultate s spleta, v čemer bo torej različen od ChatGPT, ki se je treniral na njih, a nato nima več dostopa do interneta, zato so njegovi odgovori zgodovinsko omejeni najpozneje na leto...