Slo-Tech - OpenAI je nadgradil ChatGPT s precej boljšim spominom, saj si bo sedaj zapomnil vse naše interakcije in pri nadaljnji črpal tudi iz njih. Gre za nadgradnjo funkcije Memory, ki jo je ChatGPT dobil lani in je uporabniku omogočila, da je umetni inteligenci naročil, da si nekaj izrecno zapomni. Po novem bosta načina priklica dva.

Še vedno bo uporabljal spomine, ki so mu jih uporabniki izrecno zapisali v zgodovino, tako imenovane shranjene spomine (saved memories). Hkrati bo uporabljal tudi védenje o uporabniku, ki ga je nabral iz prejšnjih interakcij. OpenAI to označuje kot zgodovino pogovorov (chat history), ki jo ChatGPT sproti shranjuje, razen če ga uporabljamo v začasnem načinu (temporary).

Kaj pa se spreminja za nas? Čisto nič. OpenAI je dejal, da bo novost veljala povsod po svetu, razen v EU, Švici, Liechtensteinu, Veliki Britaniji, na Norveškem in Islandiji. Razlogov ni treba posebej izpostavljati: v evropskem prostoru veljajo stroga pravila glede varovanja zasebnosti, zaradi...

TechCrunch - Čeprav je ChatGPT najbolj prepoznavna oznaka za moderno generativno umetno inteligenco, OpenAI imena GPT ne more zaščititi kot blagovne znamke. Ameriški patentni urad je presodil, da je izraz GPT opisen in ga zato ni možno zaščititi. GPT pomeni generative pre-trained transformer, kar je opis načina, kako deluje. Patentni urad je torej mnenja, da je GPT podobno, kot če bi želeli zaščititi termin ICE (internal combustion engine).

Da je patentni urad nenaklonjen zaščiti termina GPT, je bilo jasno že oktobra, kot so registracijo blagovne znamke zavrnili na prvi stopnji. Sedaj je odločitev dokončna, saj je OpenAI izčrpal vse možnosti pritožbe. OpenAI je sicer trdil, da je populariziral termin GPT in da je transformer ime posebne metode za gradnjo modelov umetne inteligence, ki jo je odkril Google leta 2017. A ker se izraz GPT uporablja že dlje časa, tudi pred izidom izdelka ChatGPT, ga ni možno zaščititi.

V praksi to pomeni, da lahko kdorkoli izda svoje "GPT-je". Če bomo v prihodnosti...

Slo-Tech - OpenAI je izdal nekaj novih modelov svoje umetne inteligence in znižal cene za uporabo obstoječih. Medtem ko je ChatGPT za končnega uporabnika brezplačen, če do njega dostopi prek spletne strani, je dostop prek API za razvijalce drugih produktov plačljiv. Cene za vnos se znižujejo za polovico na 0,05 centa za 1000 žetonov, cene za izhod pa za 25 odstotkov na 0,15 centa za 1000 žetonov. To se sliši malo, a pri analizi daljših vsebin se število žetonov hitro nabere.

Druga novost pa sta dva nova modela. GPT-3.5 Turbo, ki ga poznamo v ChatGPT-ju, je dobil novo verzijo 0125 (25. januar), ki nadgrajuje že nekoliko starejšo 0613 (13. junij). Kaj dosti o spremembah niso povedali, razen da je verzija boljša in da ima odpravljenih nekaj hroščev, denimo težave pri vnosu besedil v nelatiničnih abecedah. Uporabniki bodo dostop do nadgrajene inačice dobili v naslednjih dveh tednih.

Še en novi model pa je GPT-4 Turbo verzije 0125, ki je za zdaj na voljo še v predogledni verziji. OpenAI je...

Slo-Tech - Eden izmed pionirjev umetne inteligence nove generacije, OpenAI, se dogovarja o novem financiranju. Po neuradnih podatkih bo podjetje zbiralo sveži kapital z vrednotenjem 100 milijard dolarjev, s čimer bo postalo drugi najdražji ameriški start-up, takoj za SpaceX-om. Za zdaj potekajo pogajanja s potencialnimi investitorji, na katerih bodo dorekli pogoje, časovnico in natančno vrednotenje. Poleg novega kroga financiranja bodo januarja v OpenAI zaposlenim omogočili prodajo lastnih delnic po vrednotenju 86 milijard. Povpraševanja po njih je več kot ponudbe.

OpenAI je avtor priljubljenega orodja ChatGPT, ki je povsem spremenilo odnos do umetne inteligence in jo približalo domačemu uporabniku. Pomemben lastnik podjetje je Microsoft, ki je vanj vložil že 13 milijard dolarjev, s čimer si je kupil tudi pravico do uporabe tehnologije. Zato ni presenetljivo, da se ChatGPT plazi tako v Windows kakor v Bing. Konkurenca, denimo Amazon in Alphabet (Google), medtem obilno vlaga v Anthropic.

V...

Slo-Tech - Medtem ko so šole v New Yorku ugotovile, da se nima smisla boriti z mlini na veter, in so preklicale prepoved uporabe ChatGPT na svojih omrežjih, je v podjetjih seveda drugače. Apple je zadnje v vrsti podjetij, ki so zaposlenim prepovedale uporabo tovrstnih orodij, da podatki ne bi odtekali v svet.

Apple ni prepovedal le uporabe ChatGPT, temveč vseh sorodnih orodij umetne inteligence. Istočasno razvijajo lastnega pomočnika z umetno inteligenco, tujih pa ne marajo, ker bi tako lahko pobegnile interne in zaupne informacije. Poleg sogovornikov, kakršna sta Bing Chat ali ChatGPT, Apple ne dovoli uporabe niti GitHubovega Copilota, ki poenostavlja pisanje kode.

Ključni problem je, da ChatGPT in ostali komunicirajo z avtorji. Da bi se učili, si shranjujejo vnose uporabnikov. V preteklosti smo že videli napake, ko so v nekaterih primerih to celo razkrivali tudi drugim uporabnikov. OpenAI je sicer izdal plačljivi ChatGPT, ki omogoča izklop deljenja podatkov. A tudi brez tega je...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...