Na seznamu 25 najbolj citiranih člankov ni odkritja Higgsovega bozona, cepiv mRNA, meritev gravitacijskih valov ali pa metode genskih škarij CRISPR. Večina člankov je s področja umetne inteligence. Daleč najbolj citirani članek je iz leta 2015 in opisuje globoko učenje za prepoznavanje slik. To je resda pomembno odkritje, saj je metoda ResNet vodila do nastanka današnje umetne inteligence, a morda ni najpomembnejše. Primerjava citiranosti je vedno nekoliko nepoštena, saj so imeli starejši članki več časa nabrati citati, hkrati pa je močno odvisna od znanstvene discipline.
Na seznamu je tudi članek A short history of SHELX, ki opisuje računalniški program za delo z molekulami. Ta je morda najlepša demonstracija dejstva, da so najbolj citirani članki, ki opisujejo metode, saj jih povzame skoraj vsako raziskovalno delo, ki jih uporablja. Omenjeni članek je odgovoren tudi za bizaren skok faktorja vpliva revije Acta Crystallographica Section A, ki je imela dve leti po objavi članka faktor vpliva okrog 50, sicer pa niha med 1 in 3. Faktor vpliva je v normalnih pogojih zelo približno merilo kakovosti revije, a se često zlorablja za ocenjevanje kakovosti posameznih člankov.
Število znanstveni objav močno raste, kar predstavlja pritisk na celotni sistem objavljanja in recenziranja. To je posledica povečevanja števila raziskovalcev in premika h kvantitativnem vrednotenju raziskovalne uspešnosti, kjer sta število člankov in njihova citiranost igrala odločilno vlogo. Šele v zadnjih letih se pojavljajo iniciative za vrnitev k vsebinskemu ocenjevanju.
