Forum » Loža » Bravo Hrvatska! Kolektivna neposlušnost in bojkot trgovin zaradi dviga cen!
Bravo Hrvatska! Kolektivna neposlušnost in bojkot trgovin zaradi dviga cen!
tomlin ::
Moje mnenje kot ekonomista:
Bojkot trgovin na Hrvaškem s strani potrošnikov ima lahko določen vpliv, a njegova učinkovitost je odvisna od več dejavnikov:
1. Ali bo vplival na cene?
o Če bojkot doseže kritično maso potrošnikov, lahko trgovine resnično občutijo padec prihodkov in začnejo prilagajati cene.
o Vendar pa se pri velikih trgovskih verigah lahko zgodi, da kratkoročen bojkot ne bo imel velikega učinka, saj imajo dovolj finančne moči, da ga preživijo.
2. Ali bodo potrošniki vztrajali?
o Bojkot je učinkovit le, če ljudje dolgoročno spremenijo svoje nakupovalne navade.
o Če gre le za nekajdnevno akcijo, trgovci to pogosto preprosto ignorirajo.
3. Ali obstajajo alternative?
o Če ljudje nimajo realnih alternativ (npr. manj lokalnih trgovin ali drugih dostopnih virov), se bodo prej ali slej vrnili k običajnim nakupovalnim navadam.
o Če pa bojkot vodi k večjemu obisku tržnic, lokalnih trgovin ali manjših verig, bi lahko dolgoročno povečal konkurenco.
4. Kako se bodo trgovci odzvali?
o Če vidijo, da izgubljajo kupce, bodo morda znižali cene ali izboljšali ponudbo.
o Lahko pa tudi enostavno počakajo, da se interes za bojkot ohladi.
Bojkot ima smisel le, če je dobro organiziran, dolgoročen in podprt z alternativami. Če je le trenutni val nezadovoljstva, brez trajnih sprememb v potrošniških navadah, bo njegov učinek minimalen.
Bojkot trgovin na Hrvaškem s strani potrošnikov ima lahko določen vpliv, a njegova učinkovitost je odvisna od več dejavnikov:
1. Ali bo vplival na cene?
o Če bojkot doseže kritično maso potrošnikov, lahko trgovine resnično občutijo padec prihodkov in začnejo prilagajati cene.
o Vendar pa se pri velikih trgovskih verigah lahko zgodi, da kratkoročen bojkot ne bo imel velikega učinka, saj imajo dovolj finančne moči, da ga preživijo.
2. Ali bodo potrošniki vztrajali?
o Bojkot je učinkovit le, če ljudje dolgoročno spremenijo svoje nakupovalne navade.
o Če gre le za nekajdnevno akcijo, trgovci to pogosto preprosto ignorirajo.
3. Ali obstajajo alternative?
o Če ljudje nimajo realnih alternativ (npr. manj lokalnih trgovin ali drugih dostopnih virov), se bodo prej ali slej vrnili k običajnim nakupovalnim navadam.
o Če pa bojkot vodi k večjemu obisku tržnic, lokalnih trgovin ali manjših verig, bi lahko dolgoročno povečal konkurenco.
4. Kako se bodo trgovci odzvali?
o Če vidijo, da izgubljajo kupce, bodo morda znižali cene ali izboljšali ponudbo.
o Lahko pa tudi enostavno počakajo, da se interes za bojkot ohladi.
Bojkot ima smisel le, če je dobro organiziran, dolgoročen in podprt z alternativami. Če je le trenutni val nezadovoljstva, brez trajnih sprememb v potrošniških navadah, bo njegov učinek minimalen.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
gruntfürmich ::
gruntfürmich je izjavil:
pravilno. čim več hrane sabo in naj žena lepo kuha. tako kot doma. za to jo imaš.
Ne, raje bomo 3x na dan z majhnimi otroci iskali gostilne, za zajtrk, kosilo in večerjo. Tudi če zanemarimo denar, je to izguba časa. Kaj pa boš drugega delal sred dneva pri 35 stopinjah? Je pa ja lažje v apartmaju pod klimo nekaj vržt na štedilnik kot pa čakat na neki vroči terasi ko otroci že napol spijo.
Aja, sej ti jih nimaš. Se ne čudim...
Še zmeraj nisi povedal s čim ti štukaš svoj premium drek...
Kdo pa ma cajt pa dnar za zgublat na dopustu? Kakšna zguba cajta in denarja je šele pot, bolj efektivo je kupit kilo soli, to vržeš v banjo v klimatizirani sobi doma, zadaj nek dalmatinski screensaver, pa lepo odgovarjaš na maile strank ali šefa. Treba it na max češko efektivnost
ampak potem ni novih slik na omrežjih in hvaljenja pred kolegi...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
socialec ::
gruntfürmich ::
Vidim da imata ful izkušenj s tem. Sploh z otroci. And let's keep it that way...
ah seveda, vse za vaše sončke... po 18. letu pa bodo ti psihopati itq na naših plečih...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
starfotr ::
Bravo Hrvatska! Kolektivna neposlušnost in bojkot trgovin zaradi dviga cen!
In nekateri po slovensko ne znajo poimenovat sosednje države. Bravo hlapci.
socialec ::
Evo, na zalogo, do sedaj ni motilo.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
...
Problemi rešeni, vsi, do zadnjega!
Gospodarji!
Gospodarji!
Gospodarji!
Gospodarji!
...
Smo dali to iz sistema, zmoremo iti naprej?
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
Hrvaška.
...
Problemi rešeni, vsi, do zadnjega!
Gospodarji!
Gospodarji!
Gospodarji!
Gospodarji!
...
Smo dali to iz sistema, zmoremo iti naprej?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: socialec ()
tomlin ::
Bojkot ima smisel le, če je dobro organiziran, dolgoročen in podprt z alternativami. Če je le trenutni val nezadovoljstva, brez trajnih sprememb v potrošniških navadah, bo njegov učinek minimalen.
Puf, to sta pa se z chatgptjem zahedgala - če, če, če.
Nimam velike potrebe po AI, na EF so nas tudi kaj naučili, obstaja pa tudi veliko dobrih knjig. Vlemi v roke Kotler: Marketing Management!
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
socialec ::
Bojkot ima smisel le, če je dobro organiziran, dolgoročen in podprt z alternativami. Če je le trenutni val nezadovoljstva, brez trajnih sprememb v potrošniških navadah, bo njegov učinek minimalen.
Puf, to sta pa se z chatgptjem zahedgala - če, če, če.
Nimam velike potrebe po AI, na EF so nas tudi kaj naučili, obstaja pa tudi veliko dobrih knjig. Vlemi v roke Kotler: Marketing Management!
Stavke si imel strukturirane zelo po ChatGptjevsko, zato sem sklepal. Pri mojih letih je prepozno za ekonomsko teorijo, za finančno prakso pa mogoče še ne :D
Se pa načeloma strinjam, če ni temno, je svetlo, lahko pa je tudi kaj vmes, enako kot pri tej bojkotih - mogoče je dovolj kratka akcija za moment, mogoče pa tudi dolga ne bo dovolj povsod.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: socialec ()
BuDi79 ::
Scaramouche3 je izjavil:
Bolgarija nadaljuje!a hrvaški fail?
Oziroma točneje: izredno dobro medijsko podprto ampak popolnoma neučinkovito predstavo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BuDi79 ()
Scaramouche3 ::
Scaramouche3 je izjavil:
Bolgarija nadaljuje!a hrvaški fail?
Oziroma točneje: izredno dobro medijsko podprto ampak popolnoma neučinkovito predstavo.
Ah prvi poskus tako očrniti, počakaj da se cene še bolj dvignejo in bo naslednjič veliko ljudi probalo!
BuDi79 ::
sicer ni o hrvaški, je pa o tem, da bi pravi bojkot tudi brez medijskega pompa in cirkuške predstave očitno delami mi, ne Hrvati:
Realni prihodki v trgovini na drobno so po podatkih SURS v letu 2024 kar za 6,5 odstotka nižji kot v letu 2022.
Iz primerjave realnih prihodkov v trgovini na drobno v članicah EU lahko ugotovimo, da so ti prihodki v Sloveniji upadli najbolj v celotni Evropski uniji.
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče.
https://siol.net/novice/posel-danes/slo...
Realni prihodki v trgovini na drobno so po podatkih SURS v letu 2024 kar za 6,5 odstotka nižji kot v letu 2022.
Iz primerjave realnih prihodkov v trgovini na drobno v članicah EU lahko ugotovimo, da so ti prihodki v Sloveniji upadli najbolj v celotni Evropski uniji.
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče.
https://siol.net/novice/posel-danes/slo...
bm1973 ::
Sam v info, slovenski Hofer ima v celi verigi po Evropi največje dobičke... nekaj že pove o cenah...
BTW. so na Hrvaškem zaradi bojkota kaj nižje cene ?????
Kar se tiče 6,5% upada, folk je nehal kupovat neumnosti, ki jih ne rabiš...
Plus Slovenija je dežela štacun, potrebnih in nepotrebnih...
BTW. so na Hrvaškem zaradi bojkota kaj nižje cene ?????
Kar se tiče 6,5% upada, folk je nehal kupovat neumnosti, ki jih ne rabiš...
Plus Slovenija je dežela štacun, potrebnih in nepotrebnih...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bm1973 ()
hotig ::
Evo enga primera, kaj smo s tem kvazi bojkotom na hrvaškem dobili pri nas: Hofer je mel en izdelek v redni ceni za 2.79€ (kupil prejšnjo soboto, ista cena je že cca 2 leti). Grem danes v trgovino in hočem vzeti enak izdelek, ampak je zdej nova cena 3,89€. WTF! Pa to je skoraj 40% podražitev. Ampak pri nas se nihče nič ne pritožuje, polne trgovine, tudi hrvatov. V brežiškem hoferju so ob vhodu postavili letake, ki jih preusmerjajo v Krško (piše nekako tako: če je pri nas gužva in se jo želite izogniti, grete lahko v sosednje mesto v našo trgovino, poleg tega pa še karta z oznako poti - 2 verziji, lahko z ali brez vinjete 
). No ja sicer je bila pa danes trgovina polna hrvatov (njim se očitno še vedno splača).
). No ja sicer je bila pa danes trgovina polna hrvatov (njim se očitno še vedno splača). c3p0 ::
Podpiram. Naj še dvigajo cene, slovenček bo vse kupil. Sicer malo pojamral, si kje drugje vzel stran, kupil pa bo.
delavec44 ::
Bo vlada spet cene košarice primerjala pa bo vse ok. Kar pogrešam kruh po 0,19€ in svinjino po 1€.
starfotr ::
Sam v info, slovenski Hofer ima v celi verigi po Evropi največje dobičke... nekaj že pove o cenah...
BTW. so na Hrvaškem zaradi bojkota kaj nižje cene ?????
Kar se tiče 6,5% upada, folk je nehal kupovat neumnosti, ki jih ne rabiš...
Plus Slovenija je dežela štacun, potrebnih in nepotrebnih...
Razlog je seveda, da se tu prodaja cenejša roba za višjo ceno, kot npr. v Nemčiji. Prav tako so pri nas plače nižje. Ljudje so pa še vedno po vplivom nekdanje države, kjer se ni nič dobilo (in je bilo po vse treba čez mejo), pa ko jik daš to pred nos, potem kupujejo ko nori. Tudi, če jim znižaš kakovost že poznanih izdelkov (ker so naši proizvajalci podizvajalci trgovskih znamk) to potrošniki ne zamerijo. Važna jim je samo cena oz. dobro razmerje med kakovostjo in ceno.
c23po ::
Drži! Imam 3 mulce. Najstarejši je 30. Vsi imajo svoje družine. Nekdanjo državo so videli samo na družinskih slikah. Ko pa vidijo Hoferjeve police se jim takoj vžge zgodovinsko pogojeni socialistični nagon po grabljenju kave in banan. Mater, sem jih genetsko zafrknil.
Računalniki nimajo spominov.
c23po ::
Zakaj potem imamo tako zanič mlado generacijo? Zakaj se jih primejo samo vplivi nekdanje države, ne pa lepe navade njihovih staršev?
Računalniki nimajo spominov.
Sparkxl ::
Ta požrešnost trgovcev, kot posledica inflacije, je za mene najboljše kar se mi je lahko zgodilo.
Pred tem sploh cen gledal nisem, kupil vse brez večjega premisleka, poglabljanjem v cene in primerjav. Zdaj je to zelo drugače in sem ugotovil, da zapravimo za hrano in gospodinjske stvari manj kot pred 2021. Samo čisto malo optimizacije in premisleka je bilo potrebnega.
Isto moja potrošnja. Če sem prej kupoval jeans hlače za ca. 100€ (ki zdaj stanejo 130€), sem ugotovil da so hlače za 30-50€ drugih, manj zvenečih znamk čisto dovolj dobre.
Tako da jaz zelo konkretno prispevam k temu upadu potrošnje.
Aja vmes sem še uspešno zajahal vlak menjav služb in pomanjkanja kadrov, plača je šla gor 60%. Sanjski časi...
Pred tem sploh cen gledal nisem, kupil vse brez večjega premisleka, poglabljanjem v cene in primerjav. Zdaj je to zelo drugače in sem ugotovil, da zapravimo za hrano in gospodinjske stvari manj kot pred 2021. Samo čisto malo optimizacije in premisleka je bilo potrebnega.
Isto moja potrošnja. Če sem prej kupoval jeans hlače za ca. 100€ (ki zdaj stanejo 130€), sem ugotovil da so hlače za 30-50€ drugih, manj zvenečih znamk čisto dovolj dobre.
Tako da jaz zelo konkretno prispevam k temu upadu potrošnje.
Aja vmes sem še uspešno zajahal vlak menjav služb in pomanjkanja kadrov, plača je šla gor 60%. Sanjski časi...
Benny123 ::
Obmejne trgovine prilagajajo cene malo drugače Ane...
Oh ti šment. So pa še kar v Italiji. Al se mogoče motim? Kolk pa morajo bit stran od meje?
Sicer ni trgovina ampak 3 tedne nazaj sem v Benetkah kapučin pila za 1,5€. Aperol špric je bil pa 3€. 4kom obloženih kruhkov, 2 gratinirani kapesanti, školjke v buzari za 2 osebi, 0,5l belega pa liter vode in 2 espressa... 28€ (200m or Rialta). Tko da please, do tell kolk je vse dražje. Aja pardon, Benteke so ob meji?
Jaz sem pa pil pivo za 6 eur in jedel makarone za 10 (pa jih je blo malo) tako da sem pol narocil se glavno jed za 20 eur, pa sladico za 6 , pa solato za 6 pa za dva je bil racun 96 eur..
Tako da zgleda jaz jem v normalnih gostilnah ti pa v beznicah.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Benny123 ()
delavec44 ::
Ta požrešnost trgovcev, kot posledica inflacije, je za mene najboljše kar se mi je lahko zgodilo.
Pred tem sploh cen gledal nisem, kupil vse brez večjega premisleka, poglabljanjem v cene in primerjav. Zdaj je to zelo drugače in sem ugotovil, da zapravimo za hrano in gospodinjske stvari manj kot pred 2021. Samo čisto malo optimizacije in premisleka je bilo potrebnega.
Isto moja potrošnja. Če sem prej kupoval jeans hlače za ca. 100€ (ki zdaj stanejo 130€), sem ugotovil da so hlače za 30-50€ drugih, manj zvenečih znamk čisto dovolj dobre.
Tako da jaz zelo konkretno prispevam k temu upadu potrošnje.
Aja vmes sem še uspešno zajahal vlak menjav služb in pomanjkanja kadrov, plača je šla gor 60%. Sanjski časi...
Samo to si bil sam prej razsipen. Če bi pa že cel čas deloval preudarno, bi bil pa sedaj na slabšem. Z isto plačo seveda.
Sparkxl ::
Niti slučajno, ugotovil sem eno večjih skrivnosti človeštva: blagovne znamke vs no name roba. Tu se prišparajo abnormalne količine denarja, za nič ali minimalno manj kvalitete
delavec44 ::
Saj. Eni smo to pač prakticirali že pred podražitvami in ne moreš več kaj dosti optimizirati.
Kot tisti pregovor, saj je samo ena kavica na dan. Kaj pa če že tako ali tako ne piješ kave.
Kot tisti pregovor, saj je samo ena kavica na dan. Kaj pa če že tako ali tako ne piješ kave.
starfotr ::
tomlin ::
Zakaj so hofer cene višje v sloveniji kot pa v avstriji in nemčiji
Razlogov, zakaj so cene v Hoferju v Sloveniji višje kot v Avstriji ali Nemčiji, je več:
1. Trg in kupna moč - Slovenija je manjši trg z nižjo kupno močjo v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. Manjši obseg prodaje pomeni višje stroške na enoto izdelka.
2. Višji stroški poslovanja - Delovni stroški, davki in logistika so v Sloveniji dražji. Na primer, obveznosti glede minimalne plače in prispevkov so lahko drugačne kot v Nemčiji.
3. Višji DDV - V Sloveniji je standardna stopnja DDV 22 %, medtem ko je v Nemčiji 19 % in v Avstriji 20 %. Pri hrani je v Sloveniji 9,5 %, v Nemčiji pa le 7 %, kar neposredno vpliva na maloprodajno ceno.
4. Dobavna veriga in logistika - Nemčija in Avstrija imata večje distribucijske centre in bolj razvito infrastrukturo, kar pomeni nižje stroške na enoto blaga. Slovenija pogosto prejema izdelke prek drugih držav, kar pomeni dodatne stroške transporta.
5. Prilagajanje cen glede na trg - Trgovci prilagajajo cene glede na konkurenco in potrošniške navade. Če Hofer oceni, da slovenski kupci določene izdelke vseeno kupujejo po višjih cenah, jih ne bo pocenil.
6. Politika cenovne diferenciacije - Velike verige, kot je Hofer (Aldi Süd), imajo različne cenovne politike po državah. Lahko ocenijo, da slovenski trg prenese višje cene, zato jih prilagodijo glede na lokalne razmere.
Razlogov, zakaj so cene v Hoferju v Sloveniji višje kot v Avstriji ali Nemčiji, je več:
1. Trg in kupna moč - Slovenija je manjši trg z nižjo kupno močjo v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. Manjši obseg prodaje pomeni višje stroške na enoto izdelka.
2. Višji stroški poslovanja - Delovni stroški, davki in logistika so v Sloveniji dražji. Na primer, obveznosti glede minimalne plače in prispevkov so lahko drugačne kot v Nemčiji.
3. Višji DDV - V Sloveniji je standardna stopnja DDV 22 %, medtem ko je v Nemčiji 19 % in v Avstriji 20 %. Pri hrani je v Sloveniji 9,5 %, v Nemčiji pa le 7 %, kar neposredno vpliva na maloprodajno ceno.
4. Dobavna veriga in logistika - Nemčija in Avstrija imata večje distribucijske centre in bolj razvito infrastrukturo, kar pomeni nižje stroške na enoto blaga. Slovenija pogosto prejema izdelke prek drugih držav, kar pomeni dodatne stroške transporta.
5. Prilagajanje cen glede na trg - Trgovci prilagajajo cene glede na konkurenco in potrošniške navade. Če Hofer oceni, da slovenski kupci določene izdelke vseeno kupujejo po višjih cenah, jih ne bo pocenil.
6. Politika cenovne diferenciacije - Velike verige, kot je Hofer (Aldi Süd), imajo različne cenovne politike po državah. Lahko ocenijo, da slovenski trg prenese višje cene, zato jih prilagodijo glede na lokalne razmere.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Paradoks. Mercator ima najvišje maloprodajne cene v Sloveniji, hkrati pa posluje z izgubo. To se lahko razloži z več dejavniki:
1. Visoki stroški poslovanja
o Mercator ima veliko omrežje trgovin, vključno z manjšimi prodajalnami, ki imajo višje obratovalne stroške na enoto prodanega blaga.
o Stroški najemnin in vzdrževanja objektov so visoki, saj Mercator pogosto posluje na bolj mnogih lokacijah.
2. Slaba poslovna strategija in menedžment
o Mercator se je v preteklosti že večkrat znašel v težavah zaradi slabih odločitev, predvsem zaradi prezadolženosti v času lastništva Istrabenza in kasneje Agrokorja.
o Trenutno je v rokah Fortenove (hrvaške skupine, ki je nasledila Agrokor), kar lahko pomeni, da del dobička odteka iz Slovenije.
o Slabe naložbe in prepočasno prilagajanje trgu so lahko povzročili, da se težko bori s Hoferjem, Lidlom in Sparom.
3. Prevelika odvisnost od zvestih kupcev
o Mercator ima še vedno veliko bazo kupcev, ki ga obiskujejo zaradi tradicije in navezanosti na domačo znamko, kljub višjim cenam.
o Njihov program zvestobe (Pika kartica) ponuja popuste, a obenem umetno zvišuje osnovne cene izdelkov.
4. Slabša nabavna moč v primerjavi s tujimi diskonti
o Hofer, Lidl in Spar imajo močno mednarodno nabavno mrežo in lahko pritiskajo na dobavitelje za nižje cene.
o Mercator je omejen na manjši trg in nima enake pogajalske moči.
5. Napačna cenovna strategija
o Mercator se pogosto pozicionira kot "premium" trgovec, čeprav kakovost izdelkov ni nujno bistveno boljša kot pri cenejših konkurentih.
o Višje cene ne odražajo nujno večje dodane vrednosti za kupca.
Na koncu se zdi, da Mercator skuša pokriti visoke stroške z visokimi cenami, a zaradi močne konkurence izgublja kupce in tako še vedno posluje z izgubo.
1. Visoki stroški poslovanja
o Mercator ima veliko omrežje trgovin, vključno z manjšimi prodajalnami, ki imajo višje obratovalne stroške na enoto prodanega blaga.
o Stroški najemnin in vzdrževanja objektov so visoki, saj Mercator pogosto posluje na bolj mnogih lokacijah.
2. Slaba poslovna strategija in menedžment
o Mercator se je v preteklosti že večkrat znašel v težavah zaradi slabih odločitev, predvsem zaradi prezadolženosti v času lastništva Istrabenza in kasneje Agrokorja.
o Trenutno je v rokah Fortenove (hrvaške skupine, ki je nasledila Agrokor), kar lahko pomeni, da del dobička odteka iz Slovenije.
o Slabe naložbe in prepočasno prilagajanje trgu so lahko povzročili, da se težko bori s Hoferjem, Lidlom in Sparom.
3. Prevelika odvisnost od zvestih kupcev
o Mercator ima še vedno veliko bazo kupcev, ki ga obiskujejo zaradi tradicije in navezanosti na domačo znamko, kljub višjim cenam.
o Njihov program zvestobe (Pika kartica) ponuja popuste, a obenem umetno zvišuje osnovne cene izdelkov.
4. Slabša nabavna moč v primerjavi s tujimi diskonti
o Hofer, Lidl in Spar imajo močno mednarodno nabavno mrežo in lahko pritiskajo na dobavitelje za nižje cene.
o Mercator je omejen na manjši trg in nima enake pogajalske moči.
5. Napačna cenovna strategija
o Mercator se pogosto pozicionira kot "premium" trgovec, čeprav kakovost izdelkov ni nujno bistveno boljša kot pri cenejših konkurentih.
o Višje cene ne odražajo nujno večje dodane vrednosti za kupca.
Na koncu se zdi, da Mercator skuša pokriti visoke stroške z visokimi cenami, a zaradi močne konkurence izgublja kupce in tako še vedno posluje z izgubo.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
delavec44 ::
Zakaj so hofer cene višje v sloveniji kot pa v avstriji in nemčiji
Razlogov, zakaj so cene v Hoferju v Sloveniji višje kot v Avstriji ali Nemčiji, je več:
1. Trg in kupna moč - Slovenija je manjši trg z nižjo kupno močjo v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. Manjši obseg prodaje pomeni višje stroške na enoto izdelka.
2. Višji stroški poslovanja - Delovni stroški, davki in logistika so v Sloveniji dražji. Na primer, obveznosti glede minimalne plače in prispevkov so lahko drugačne kot v Nemčiji.
3. Višji DDV - V Sloveniji je standardna stopnja DDV 22 %, medtem ko je v Nemčiji 19 % in v Avstriji 20 %. Pri hrani je v Sloveniji 9,5 %, v Nemčiji pa le 7 %, kar neposredno vpliva na maloprodajno ceno.
4. Dobavna veriga in logistika - Nemčija in Avstrija imata večje distribucijske centre in bolj razvito infrastrukturo, kar pomeni nižje stroške na enoto blaga. Slovenija pogosto prejema izdelke prek drugih držav, kar pomeni dodatne stroške transporta.
5. Prilagajanje cen glede na trg - Trgovci prilagajajo cene glede na konkurenco in potrošniške navade. Če Hofer oceni, da slovenski kupci določene izdelke vseeno kupujejo po višjih cenah, jih ne bo pocenil.
6. Politika cenovne diferenciacije - Velike verige, kot je Hofer (Aldi Süd), imajo različne cenovne politike po državah. Lahko ocenijo, da slovenski trg prenese višje cene, zato jih prilagodijo glede na lokalne razmere.
Pozabil si na večji dobiček.
tomlin ::
Zakaj so hofer cene višje v sloveniji kot pa v avstriji in nemčiji
Razlogov, zakaj so cene v Hoferju v Sloveniji višje kot v Avstriji ali Nemčiji, je več:
1. Trg in kupna moč - Slovenija je manjši trg z nižjo kupno močjo v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. Manjši obseg prodaje pomeni višje stroške na enoto izdelka.
2. Višji stroški poslovanja - Delovni stroški, davki in logistika so v Sloveniji dražji. Na primer, obveznosti glede minimalne plače in prispevkov so lahko drugačne kot v Nemčiji.
3. Višji DDV - V Sloveniji je standardna stopnja DDV 22 %, medtem ko je v Nemčiji 19 % in v Avstriji 20 %. Pri hrani je v Sloveniji 9,5 %, v Nemčiji pa le 7 %, kar neposredno vpliva na maloprodajno ceno.
4. Dobavna veriga in logistika - Nemčija in Avstrija imata večje distribucijske centre in bolj razvito infrastrukturo, kar pomeni nižje stroške na enoto blaga. Slovenija pogosto prejema izdelke prek drugih držav, kar pomeni dodatne stroške transporta.
5. Prilagajanje cen glede na trg - Trgovci prilagajajo cene glede na konkurenco in potrošniške navade. Če Hofer oceni, da slovenski kupci določene izdelke vseeno kupujejo po višjih cenah, jih ne bo pocenil.
6. Politika cenovne diferenciacije - Velike verige, kot je Hofer (Aldi Süd), imajo različne cenovne politike po državah. Lahko ocenijo, da slovenski trg prenese višje cene, zato jih prilagodijo glede na lokalne razmere.
Pozabil si na večji dobiček.
NIsem:
5. Prilagajanje cen glede na trg - Trgovci prilagajajo cene glede na konkurenco in potrošniške navade. Če Hofer oceni, da slovenski kupci določene izdelke vseeno kupujejo po višjih cenah, jih ne bo pocenil.
6. Politika cenovne diferenciacije - Velike verige, kot je Hofer (Aldi Süd), imajo različne cenovne politike po državah. Lahko ocenijo, da slovenski trg prenese višje cene, zato jih prilagodijo glede na lokalne razmere.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
pangro ::
Moje mnenje kot ekonomista:
Bojkot trgovin na Hrvaškem s strani potrošnikov ima lahko določen vpliv, a njegova učinkovitost je odvisna od več dejavnikov:
1. Ali bo vplival na cene?
o Če bojkot doseže kritično maso potrošnikov, lahko trgovine resnično občutijo padec prihodkov in začnejo prilagajati cene.
o Vendar pa se pri velikih trgovskih verigah lahko zgodi, da kratkoročen bojkot ne bo imel velikega učinka, saj imajo dovolj finančne moči, da ga preživijo.
2. Ali bodo potrošniki vztrajali?
o Bojkot je učinkovit le, če ljudje dolgoročno spremenijo svoje nakupovalne navade.
o Če gre le za nekajdnevno akcijo, trgovci to pogosto preprosto ignorirajo.
3. Ali obstajajo alternative?
o Če ljudje nimajo realnih alternativ (npr. manj lokalnih trgovin ali drugih dostopnih virov), se bodo prej ali slej vrnili k običajnim nakupovalnim navadam.
o Če pa bojkot vodi k večjemu obisku tržnic, lokalnih trgovin ali manjših verig, bi lahko dolgoročno povečal konkurenco.
4. Kako se bodo trgovci odzvali?
o Če vidijo, da izgubljajo kupce, bodo morda znižali cene ali izboljšali ponudbo.
o Lahko pa tudi enostavno počakajo, da se interes za bojkot ohladi.
Bojkot ima smisel le, če je dobro organiziran, dolgoročen in podprt z alternativami. Če je le trenutni val nezadovoljstva, brez trajnih sprememb v potrošniških navadah, bo njegov učinek minimalen.
To bi itak potrošniki sami spontano naredili če jim cene ne ustrezajo. Najdejo alternativo, več varčujejo itd.
tomlin ::
To bi itak potrošniki sami spontano naredili če jim cene ne ustrezajo. Najdejo alternativo, več varčujejo itd.
Točno to - trg se na dolgi rok sam uravnava. Če so cene previsoke, potrošniki poiščejo cenejše alternative, zmanjšajo potrošnjo ali spremenijo nakupne navade.
Če se Mercator ali kateri koli trgovec ne prilagodi, bo izgubljal kupce, ki bodo šli raje v Hofer, Lidl ali Spar.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
WizzardOfOZ ::
Zakaj potem imamo tako zanič mlado generacijo? Zakaj se jih primejo samo vplivi nekdanje države, ne pa lepe navade njihovih staršev?
Ker si starši ne vzamejo nič časa za svoje otroke in porinejo telefon otroku v roke, če preveč sprašuje, da se jim ni treba ukvarjat z njim. Po telefonih so pa itak same bedarije al pa igrce.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
gruntfürmich ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Zakaj potem imamo tako zanič mlado generacijo? Zakaj se jih primejo samo vplivi nekdanje države, ne pa lepe navade njihovih staršev?
Ker si starši ne vzamejo nič časa za svoje otroke in porinejo telefon otroku v roke, če preveč sprašuje, da se jim ni treba ukvarjat z njim. Po telefonih so pa itak same bedarije al pa igrce.
zdaj jim naj porinejo v roke kataloge od trgovin (ampak ne tiste na telefonu) in naj froci zbirajo izdelke v akciji!
jst mislim da bi bilo to pametno in učinkovito in poučno.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
c23po ::
Pa pojdimo za nazaj:
Da ne bi nadaljevali brezplodne debate. Misel o vplivu nekdanje države čez dve generaciji je nonsens, ki se ga pritlehno uporabi za pljuvanje po lastni zgodovini.
...Vsaka generacija je boljša. V teoriji razvoja vrste.
...
Vzorci obnašanja se hote ali nehote prenašajo iz roda v rod.
...Ljudje so pa še vedno po vplivom nekdanje države, kjer se ni nič dobilo (in je bilo po vse treba čez mejo), pa ko jik daš to pred nos, potem kupujejo ko nori.
Da ne bi nadaljevali brezplodne debate. Misel o vplivu nekdanje države čez dve generaciji je nonsens, ki se ga pritlehno uporabi za pljuvanje po lastni zgodovini.
Računalniki nimajo spominov.
Horas ::
8700k+z390, 32gb 3600mhz, 1080ti, 700w gold, 512gb+2x250gb m.2 nvme + 2tb hdd
8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd
8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija v Sloveniji 2024 in kupna moč prebivalstva, cene na drobno (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 4759 (1154) | link_up |
| » | Marže trgovcev, prehrana (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7219 (5268) | feryz |
| » | Kolektivna neubogljivost kot upor proti dvigu cen? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 24468 (19861) | tonttu |
| » | Agrokor v stečaj? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 26095 (22612) | arnecan1 |