Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - Pred pol stoletja so bili računalniki ogromni, zasedali so cele sobe in koncept osebnega računalnika se je zdel znanstvena fantastika. Da zamisel ni nemogoča, temveč je celo komercialno smiselna, je pokazal MITS s svojim računalnikov Altair 8800. Čeprav ni imel vgrajenega monitorja ali video izhoda, je postal uspešnica. Januarja 1975 se je pojavil na naslovnici več računalniških revij, s ceno 439 dolarjev pa je prepričal domače uporabnike. A imel je problem: zanj ni obstajal noben višjenivojski programski jezik, upravljati ga je bilo moč le s stikali na sprednji strani ali s kodo v zbirniku.

Direktor podjetja MITS Ed Roberts je vedel, da mora to pomanjkljivost rešiti, preden ga prehiti konkurenca. Bill Gates in Paul Allen s Harvarda sta ponudila rešitev, ki je sploh nista imela. Na sestanku z Robertsom sta ponudila interpreter za programski jezik BASIC, ki teče na Altairju 8800. Robertsa je zamisel pritegnila, a Gates in Allen v resnici nista imela česa pokazati. BASIC je obstajal...

Europol - Europol je zaključil več let trajajočo preiskavo, ki se je končala z več racijami in 79 aretiranimi, ki so osumljeni razpečevanja otroške pornografije na temnem spletu. Ti so na spletni strani KidFlix omogočali brezplačni dostop do posnetko nizke ločljivosti, za visokoločljivostne posnetke pa so morali obiskovalci plačati s kriptovalutami, naložiti posnetkih iz svojih zbirk ali kako drugače pomagati na strani, denimo s katalogizacijo. Europol je v raciji na zaseženih strežnikih odkril 91.000 posnetkov zlorab otrok, med katerimi je bilo precej novih, ki jih organi pregona v prejšnjih akcijah še niso srečali. Skupno je šlo za 6288 ur materiala; vsako uro so uporabniki na platformo naložili tri do štiri nove posnetke.

V preiskavi, ki se je imenovala Stream, so sodelovali organi pregona iz 38 držav. Identificirali so približno 1400 obiskovalcev strani KidFlix, ki je imela sicer 1,8 milijona uporabnikov s celega sveta. Obiskovalce so identificirali z analizo plačil na strežnikih....

Slo-Tech - Pred mnogo leti smo programskemu jeziku COBOL čestitali ob častitljivi petdesetletnici in pogumno napovedali, da bo še dolgo vrsto let nudil izjemno varna delovna mesta, ker je skoraj neuničljivo zasidran v številne poslovne sisteme. COBOL je danes star 66 let in še vedno poganja osupljivo množico sistemov, od bank do drugih podjetij, programerji zanj pa so med najredkejšimi in najbolj iskanimi. Migracije s COBOL-a so kljub številnim poizkusom zapletene.

Novi ameriški oddelek za vladno učinkovitost (DOGE), v katerem niti vleče Elon Musk, je prepričan, da lahko COBOL odpišejo v nekaj mesecih. Sestavil je ekipo, ki jo vodi Muskov dolgoletni sodelavec v SpaceX Steve Davis, ki bo v ameriški upravi za socialno varnost (SSA) zamenjala računalniški sistem iz COBOL-a v Javo. Gre za ogromno službo, ki Američanom dodeljuje številke socialnega zavarovanja ter upravlja številne oblike pomoči, od denarne pomoči do zdravstvenega zavarovanja za revnejše. Več kot 65 milijonov ljudi je vsak mesec...

Slo-Tech - Intel se še vedno ukvarja z vprašanjem, kako preobrniti trajektorijo, ki zadnja leta kaže strmo navzdol. Novi izvršni direktor Lip-Bu Tan je včeraj v prvi konkretni javni izjavi dejal, da bodo odprodali dele podjetja, ki ne sodijo v osnovno dejavnost. Dejal je še, da mora Intel nadomestiti izgubljene sposobne kadre, ki so odšli, izboljšati bilance in prilagoditi proizvodne procese, da bodo izdelki bolj usklajeni s potrebami potrošnikov.

Ključno vprašanje je, kaj namerava Intel prodati. Tan ni podrobno pojasnil, kateri dela podjetja ne sodijo v osnovno dejavnost. Podjetje je prevzel sredi marca, potem ko je moral lani oditi predhodni direktor Pat Gelsinger. Njegov načrt je vključeval močan proizvodni oddelek, ki bi proizvajal čipe tudi za druga podjetja, podobno kot to počne TSMC. A napovedi se niso uresničile, sedaj pa so glasne zamisli o ločitvi v dve podjetji: livarne in dizajn.

Tan ves čas poudarja, da ni enostavni ali hitrih rešitev. Bistveno vprašanje pa je, ali še...

Slo-Tech - Iz spletnega vmesnika za Gmail je že sedaj možno pošiljati šifrirano elektronsko pošto, a terja nekaj usklajevanja med pošiljateljem in prejemnikom. Za uporabo protokola S/MIME (Secure/Multipurpose Internet Mail Extensions) za pošiljanje šifriranih elektronskih sporočil mora imeti prejemnik konfiguriranega odjemalca, kar ni vedno res. Google bo to prepreko odpravil.

Poslovni uporabniki bodo lahko šifrirana sporočila pošiljali preprosto tako, da bodo s klikom vključili možnost šifriranje med pisanjem elektronskega sporočila. Kdor ima Gmail oziroma S/MIME, bo sporočilo normalno videl in prebral. Kdor pa tega nima, bo prejel povezavo, ki mu bo omogočala vpis v račun Google Workspace, kjer bo sporočilo lahko prebral in nanj odgovoril. V računih Gmail bo dešifriranje potekalo avtomatično in brez uporabnikove interakcije.

Čeprav je šifriranje korak dlje od TLS-a, vendarle ne gre za šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), ker Google vsebino vidi. Novost bodo uvajali...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - Tudi letos na zadnji dan v marcu obeležujemo svetovni dan varnostnih kopij, na katerega se spomnimo na pomembnost varovanja lastnih podatkov pred izgubo. Prvikrat so ga obeležili leta 2011, ko se je na Redditu eden izmed uporabnikom jezil zaradi odpovedi diska in se pridušal, zakaj ga nihče pred tem opozoril na pomembnost varnostnih kopij. Zamisel je udejanjil Ismail Jadun, ki si je izmislil svetovni dan varnostnih kopij (World Backup Day).

Namenoma je izbral 31. marec, saj je prvi april posvečen potegavščinam in norčijam. Z izbiro datuma je želel simbolizirati, da varnostne kopije niso šala, temveč imajo lahko resne posledice. Hkrati je želel s tem ljudem dati vsaj en dan v letu izgovor, da varnostne kopije zares naredijo. Na ta dan je opomnil tudi vse prijatelje in družinske člane.

Danes varnostne kopije niso težaven problem, saj je implementacij več, primerne so za različne sisteme. Osnova je še vedno - sicer nekoliko zastarelo - pravilo 3-2-1, da morajo obstajati vsaj tri...

Slo-Tech - Francija je Apple kaznovala z zanj simboličnimi 150 milijoni evrov, ker je podjetje pretiravalo s pojavnimi okni (pop-up), ki jih morajo preklikati uporabniki za strinjanje s sledenjem s piškotki ali njihovo zavrnitev. Gre za ogrodje ATT (App Tracking Transparency), ki ga iPhone uporablja od leta 2021 in pri uporabi aplikacij drugih proizvajalcev od uporabnikov zahteva kopico soglasij. S tem škodi malim založnikom, ki so za razliko od velikih vertikalno integriranih sistemov še posebej odvisni od podatkov, ki jih pridobijo z zunanjimi piškotki (third-party).

Varuh konkurence (Autorité de la concurrence) poudarja, da je ATT povsem dobrodošla rešitev s plemenitimi nameni, problematična pa je njena implementacija. Ta po nepotrebnem zapleta pridobivanje uporabnikova soglasja in uporabo zunanjih aplikacij, s čimer škoduje založnikom, ki se financirajo pretežno iz oglasov v svojih aplikacijah. Ti se tudi ne morejo zanašati, da jim bo ATT zagotovil pravno veljavno soglasje, zato morajo...