Slo-Tech - Pred mnogo leti smo programskemu jeziku COBOL čestitali ob častitljivi petdesetletnici in pogumno napovedali, da bo še dolgo vrsto let nudil izjemno varna delovna mesta, ker je skoraj neuničljivo zasidran v številne poslovne sisteme. COBOL je danes star 66 let in še vedno poganja osupljivo množico sistemov, od bank do drugih podjetij, programerji zanj pa so med najredkejšimi in najbolj iskanimi. Migracije s COBOL-a so kljub številnim poizkusom zapletene.

Novi ameriški oddelek za vladno učinkovitost (DOGE), v katerem niti vleče Elon Musk, je prepričan, da lahko COBOL odpišejo v nekaj mesecih. Sestavil je ekipo, ki jo vodi Muskov dolgoletni sodelavec v SpaceX Steve Davis, ki bo v ameriški upravi za socialno varnost (SSA) zamenjala računalniški sistem iz COBOL-a v Javo. Gre za ogromno službo, ki Američanom dodeljuje številke socialnega zavarovanja ter upravlja številne oblike pomoči, od denarne pomoči do zdravstvenega zavarovanja za revnejše. Več kot 65 milijonov ljudi je vsak mesec...

Slo-Tech - Ena izmed najbolj slavnih matematičark, ki je imela izjemen vpliv na razvoj računalništva, je brez dvoma Grace Hopper. Matematičarka z doktoratom z Yala, ki je med drugo svetovno vojno delala v mornarici na razvoju računalnika Harvard Mark I in tam ostala do leta 1949, je v naslednjih letih in desetletjih razvila številna orodja, ki so danes del standardnega repertoarja. Iz njenega dela na prevajalniku A-0 se je na primer razvil COBOL.

Tudi ko se je leta 1966 upokojila iz kot rezervna častnica v mornarici, se je kmalu vrnila v uniformo. S posebno izjemo, ki ji jo je dodelil Kongres zaradi izjemnih sposobnosti, je še dolgo let delala v mornarici. Leta 1983 je bila povišana v kotraadmiralko, a tudi po dokončni upokojitvi leta 1986 ni nehala delati. Eno izmed njenih čedalje pogostejših opravil so bili različni govori in predavanja.

Eno najbolj znanih predavanj sega že v leto 1982, ko je predavala zaposlenim v NSA. Predavanje Future Possibilities: Data, Hardware, Software, and People so tedaj tudi posneli, a žal na dve kaseti AMPEX. Posnetek zato javnosti ni bil dostopen, kar je bila izključno tehnološka omejitev. Ameriška NARA (National Archives and Records Administration) je sedaj na zahtevo NSA uspela obnoviti posnetek, ki so...

Slo-Tech - Po 20 letih je odprtokodni prevajalnik iz COBOL-a prek C-ja v izvršljive datoteke nared. Čeprav smo med razvojem ugledali že številne verzije GnuCOBOL-a, si je Fabrice Le Fessant šele sedaj drznil razglasiti GnuCOBOL za industrijsko zrel kos programske opreme, ki lahko konkurira komercialnim izdelkom.

Programski jezik COBOL (Common Business-Oriented Language) ima že častitljivo starost, saj so ga prvikrat predstavili leta 1959. Kot visokonivojski jezik je bil napisan z mislijo na prenosljivost med platformami - to velja še danes - in je vmes postal ne le de facto, temveč tudi de iure standard. Razvoj je svoj čas financiralo ameriško obrambno ministrstvo, danes pa COBOL poznamo zlasti kot jezik, ki še vedno teče v številnih finančnih ustanovah. Njegova razširjenost se v zadnjih letih celo povečuje - vsakokrat ko obiščemo bankomat, se nekje v ozadju izvede tudi koda v COBOL-u.

COBOL danes podpirajo IBM, Micro Focus in Fujitsu. GnuCOBOL je brezplačna odprtokodna implementacija, kar...

Slo-Tech - Eden najstarejših in najrobustnejših programskih jezikov, ki še danes poganja na tisoče produkcijskih sistemov, je COBOL. Jezik je bil dovolj zgoden in zmogljiv, da se je trdno zasidral zlasti v banke in podobne inštitucije, sedaj pa ga je zob časa že pošteno načel. A jezik se je ohranil dlje kot večina njegovih avtorjev in programerjev, zato imajo danes podjetja velikanske težave z vzdrževanjem. Strokovnjakov je malo, njihove cene pa zasoljene. Koda se krpa, dokler je to možno, a dolgoročno bi jo želeli migrirati na kaj modernejšega, recimo Javo.

IBM se je odločil problem napasti z umetno inteligenco. Proti koncu letošnjega leta bo dostopen watsonx Code Assistant for Z, ki bo namenjen migraciji COBOL-ove kode na mainfraimih Z na Javo. Ocenjujejo, da po svetu teče še okrog 800 milijard vrstic kode v COBOL-u. Novi Watsonov pomočnik bo pomagal pri njeni migraciji, česar ne bo zmogel sam brez človeškega nadzora, bo pa bistveno pospešil postopek. Nova koda bo objektno orientirana in...

Slo-Tech - Teden dni po javnem pozivu guvernerja v New Jerseyju, da primanjkuje programerjev za COBOL, sta IBM in Fundacija Linux v okviru projekta Open Mainframe začela mobilizacijo programerjev za COBOL. Zagnali so tri iniciative: forum za programerje v COBOL-u, kjer se povezujejo delodajalci in delojemalci, tehnični forum za strokovnjake in odprtokodni osnovni in obnovitveni tečaj COBOL-a. Trenutno je na voljo koda na Githubu, maja pa v sodeovanju s Coursero pridejo še videoposnetki.

IEEE že poroča, da so se programerji, tako upokojeni kot mladi, že množično odzvali pozivu. Težav namreč nimajo le v New Jerseyju, kjer so se oglasili prvi, temveč v številnih drugih zveznih državah. Florida, Connecticut in druge države še vedno večino zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost obdelajo v COBOL-u. Po podatkih iz leta 2016 programska oprema v COBOL-u obdela 95 odstotkov vseh transakcij na bankomatih, 80 odstotkov transakcij v živo in poganja 43 odstotkov bančnih sistemov.

Slo-Tech - Guvernerji se običajno ne ukvarjajo s programskimi jeziki, a je v New Jerseyju tamkajšnji guverner poskrbel za presenečenje, ko je na tiskovni konferenci omenil, da v krizi zaradi koronavirusa potrebujejo zdravstvene delavce in programerje kobalta. Vsem je hitro postalo jasno, da misli na programski jezik COBOL (guverner Phil Murphy je sicer nekoč delal v Goldman Sachsu, a očitno za COBOL še ni slišal). Kako se je to lahko zgodilo, da tako nujno potrebujemo programje za obskuren jezik? Predvsem zato, ker ni tako zelo obskuren, kot se zdi.

Programski jezik COBOL je resda star že več kot 60 let, a je še vedno marsikod v uporabi. Številni bančni sistemi in drugi podobni veliki sistemi so bili pred desetletji napisani v COBOL-u in so takšni tudi ostali. Sistem za nadomestila nezaposlenim v New Jerseyju je eden takšnih sistemov, ki so zaradi množičnih odpuščanj spričo širjenja koronavirusa in ustavitve gospodarstva zelo obremenjeni. Število vlog je naraslo za 15-krat. To terja vzdrževanje, a strokovnjakov primanjkuje.

COBOL pa danes ni več priljubljen jezik za učenje, zato je strokovnjakov čedalje manj, večina pa je že upokojenih. Zadnji veliki povratek so izvedli konec 90. let, ko je bilo treba te sisteme pripraviti na...

Slo-Tech - Čeprav je programski jezik COBOL star že več kot 60 let, ga še vedno uporablja precej podjetij in to ne le bank. V raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Micro Focus, so ugotovili, da več kot 71 odstotkov največjih podjetij s seznama Fortune 500 še vedno vsaj ponekod uporablja COBOL. V nasprotju s pričakovanji se vlaganja v ta jezik celo povečujejo. V raziskavi so sodelovala podjetja iz 40 držav.

COBOL je na področju bančništva, ekonomije in trgovine še vedno zelo živahen. Letno se izvede za okoli 3000 milijard dolarjev transakcij, pri katerih so udeleženih sistemi v COBOLu. To ni presenetljivo. V ZDA 92 odstotkov bank uporablja COBOL na svojih osrednjih strežnikih (mainframe), s COBOLom pa se izvede kar 95 odstotkov kartičnih transakcij. Trenutno teče za 220 milijard vrstic kode v COBOLu, ki se še ne bo kmalu poslovila. V resnici se celo povečuje, saj se je v primerjavi s prejšnjo raziskavo leta 2017 število vrstic v poslovnih programih (code base) povečalo z 8,4 na 9,9 milijona....

Slo-Tech - Redko pridejo programski jeziki v novice, še redkeje med novice za splošno javnost. Še redkeje pa pride na prve strani jezik iz 60. let, ki ga danes ne učijo več na skoraj nobeni univerzi. Gre seveda za COBOL, ki še danes poganja ogromno bančnih sistemov po vsem svetu. Ti sistemi so z leti doživeli nadgradnje, a jedro je ostalo, tako da še vedno tečejo na COBOL-u. Sedaj pa je začelo zmanjkovati programerjev, ki ga razumejo.

Za vsakdanjo rabo so COBOL zamenjali modernejši jeziki, kot so Java, C ali Python (ki sedaj že niti niso več novi), v bankah pa je COBOL ostal. Poleg prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zanesljivost in pravilno zaokroževanje centov (pri običajnem...

Slo-Tech - Minuli vikend so na pariškem letališču Orly prizemljili nekaj deset letal, ker so imeli težave z računalniškim sistemom. Se zgodi, a v tej zgodbi je zanimivo, da jo je zagodel program, ki teče na operacijskem sistemu Windows 3.1. DECOR je program, ki ga na pariškem letališču kontrolorji uporabljajo za posredovanje vremenskih podatkov pilotom. Preteklo soboto zaradi težav z operacijskim sistemom pilotom niso mogli posredovati podatka o vidljivosti na vzletni stezi (RVR), zato so vzlete do razrešitve težave prekinili.

Generalni sekretar francoskega združenja kontrolorjev Alexandre Fiacre pojasnjuje, da ima podjetje ADP, ki upravlja največji pariški letališči Orly in Charles de Gaulle, še vedno nekaj računalnikov, ki jih poganjata Unix ali Windows XP, nekaj pa...

ComputerWorld - Programski jezik COBOL je dopolnil petdeset let. Daljnega leta 1959 ga je začela razvijati Grace Hopper, častnica ameriške mornarice. Njena ideja je bila zasnovati jezik, v katerem bi lahko programirali v psevdoangleščini namesto v strojni kodi ali zbirniku, kot je bilo tedaj običajno. Kljub svoji starosti pa COBOL še zdaleč ni za odmet. Še vedno poganja na milijone bančnih avtomatov po svetu, v njej je napisanih tri četrtine poslovnih programov itd. Ocenjujejo, da je trenutno v uporabi 200 milijard vrstic kode v COBOL-u, vsak dan pa dobimo na stotine novih. Znanje COBOL-a naj bi bilo eno izmed varnejših znanj v računalniški branži, saj nudi najvarnejša delovna mesta.

Vse najboljše, COBOL!

CNet - V petek je v Mountain Viewu v Kaliforniji potekala rojstnodnevna zabava, kjer je Abrahama praznovalo integrirano vezje. Pred pol stoletja, leta 1959, so v slavnem podjetju Fairchild Semiconductor izdelali prvo planarno integrirano vezje. Dva izmed članov ekipe, ki je to dosegla, sta bila prisotna tudi v petek - gre za Jaya Lasta in Gordona Moora (ki ga poznamo po znamenitem Moorovem zakonu) - ter obujala spomine na tiste dne.

Moore in Last sta bila dva izmed osmerice, ki je zapustila podjetje Shockley Semiconductor. Sprva niso vedeli, kam bi, nato pa so srečali Shermana Fairchilda, ki je vodil Fairchild Camera and Instrument Corporation, in se mu pridružili ter kmalu odcepili v hčerinsko podjetje Fairchild Semiconductor, ki je postal Google tistega časa. Tekmovali so s časom in podjetjem Texas Instrument pri razvoju integriranega vezja, drugi del etape pa je bila dolga pravna bitka za patente. Klik!

Schneier.com - Kot na svojem blogu poroča Schneier, je v ZDA za zdaj še neznani storilec oropal nekaj bančnih avtomatov na precj hi-tech način.

Storilec je namreč za bančni avtomat Tranax Mini Bank 1500 iz spletne strani proizvajalca pridobil uporabniški priročnik. V njem je med drugim lahko prebral navodila kako vstopiti v administracijski način s privzetimi gesli. Ker bančni avtomat ni imel spremenjenega privzetega gesla, je storilec preprogramiral avtomat tako, da je namesto 5-dolarskih bankovcev izplačeval 20-dolarske.

Kljub varnostnim kameram in domnevni visoki varnosti avtomatov, je za zdaj še neznani storilec po izplačilu veselo odkorakal z štirikratno vsoto denarja prigoljufanega denarja v žepu. Goljufijo so odkrili šele po devetih dneh.

Adrian's Rojak Pot -

Na Adrian's Rojak Pot so spisali zanimiv članek o procesorjih, ki so se sposobni sami prekonfiguirati -- FPGA. Kratica FPGA predstavlja angleški izraz field programmable gate arrays, ki opisuje te procesorje prihodnosti. Glavna ideja je, da ni potrebno imeti ves čas enakega procesorja, ki enako hitro izvaja vse računske operacije, temveč je bolje imeti procesor, ki se dinamično prilagaja aplikacijam, ki jih na njem poganjamo.

FPGA-ji, ki že obstajajo v industrijskih okoljih, sestojijo iz tisočih tranzistorjev in povezav med njimi, ki jih lahko programiramo. Od povezanih tranzistorjev je odvisna tudi namembnost in hitrost takšnega procesorja, trenutno pa v industriji omogoča, da nove tipe procesorjev s simulacijo preiskusijo pred izdelavo. Cel članek.

The inquirer - CSIRAC je ime računalnika, ki je bil zgrajen leta 1949 ter bil s tem prvi računalnik na svetu, ki je bil zmožen predvajati glasbo. Bil je četrti zgrajeni računalnik na svetu, tiktakal pa je pri 300 kHz. In zakaj vam to pravzaprav razlagam? Ker ta isti računalnik še vedno teče, sedaj varno spravljen v melburnškem muzeju! Da, petdeset let star računalnik še vedno uspešno deluje in nič ne kaže, da bi ga kaj kmalu pobralo. Klik!

V nasprotju z današnjimi ... -- alien-w

Overclocked Cafe - Očitno so "ležeči" hladilniki še vedno v modi, saj sem naletel na test GlobalWinovega posebneža z imenom TAK68, ki spada ravno v to skupino. Ker zgleda rahlo kičast nekateri pravijo, da spada ravno v petdeseta leta preteklega stoletja. Drugače pa je hladilnik že sam po sebi nekakšna posebnost, ki ima kar nekaj lepih lastnosti. Kot prvo je to lep pritrdilni mehanizem, ki je prijazen do krhkih procesorjev, saj uporablja poseben vijak, druga pomembna lastnost pa sta dva ventilatorja, ki sta namenjena boljšemu pretoku zraka čez hladilna rebra.

2CPU - Kaj za vraga pa je spet to, porečete. Hja, to je še ena ideja velikega Billa, kako bi nas prisilil, da bi dejansko plačali za svojo kopijo Polken. Vse o tem WPA - ju si lahko preberete tukaj, na kratko pa gre za to, da boš po instalaciji sistema moral poslati Micro$oftu instalacijsko in pa posebno strojno kodo, ki jo bo zgeneriral ta WPA. Potem bo uporabnik prejel aktivacijsko kodo, ki bo pač aktivirala Polkna. Hm, keygenerator anyone?