Slo-Tech - Čeprav je Meta prek protokola torrent z interneta domnevno nezakonito snela 81,7 terabajta elektronskih knjig, naj bi bilo to početje zakonito, trdi gigant. Pri prenašanju so namreč pazili, da vsebine niso tudi oddajali v splet (seeding). Zato tožniki ne morejo dokazati, da so nezakonito razpečevali knjige.

Meti namreč tožniki očitajo, da je nezakonito kopirala in distribuirala avtorske zaščitene vsebine. Priznanje, da so uporabljali protokol torrent, se je sprva zdelo kot avtogol, a Meta sedaj spreminja dikcijo. Na sodišču želijo dokazati, da je torrent zgolj protokol za prenos večjih datotek - to drži - in da so želeli zgolj premakniti podatke z dobro znanega spletnega repozitorja, ki je javno dostopen. Meta naj bi zgolj prenesla vsebine, do katerih ima dostop vsakdo.

Ali bo Meta uspela dokazati, da niso prenašali datotek tudi v obratni smeri (seeding), je težko napovedati. Vsaj eno pričevanje temu izrecno nasprotuje, saj je Michael Clark pričal, da so spremenili nastavite...

Slashdot - Spletna stran Global Censorship Chokepoints se trudi izdelati celovit katalog sprejetih in predlaganih sprememb avtorskopravne zakonodaje, ki imajo kot cilj spremeniti internetne posrednike (tako ISP-je kot gostitelje) v neke vrste neprostovoljno "copyright policijo". Trenuten pregled vključuje EU, ZDA, nekatere države partnerice mednarodnih sporazumov ACTE in TPP in "endogene" predloge znotraj Francije, Nemčije, Španije oz. Irske.

Predloge v grobem delijo v štiri skupine:

• Three strikes režime, ki od internetnih ponudnikov zahtevajo, da odklopijo naročnike, ki po trditvi avtorjev masovno...

Slo-Tech - Britanski telekomunikacijski regulator Ofcom je nedavno opravil obsežen pregled nacionalnega trga s širokopasovnim internetom. Preverili so ponudbe 14 različnih paketov pri 7 največjih ponudnikih interneta (ISP), ter jih primerjali z dejanskim stanjem pri naročnikih. V ta namen so obiskali 1767 gospodinjstev širom države in opravili več milijonov meritev hitrosti interneta.

Ugotovitve so zanimive v več pogledih. Prvič, prenos podatkov v večernih "peak" urah je bil zgolj za malenkost nižji od povprečja čez dan, kar ovrže očitke o preobremenjenosti omrežja (congestion) in posledično potrebi po prioritetiziranju določenega prometa. Ta...

Slo-Tech - Kanadski parlament razpravlja je razpravljal [1] o predlogu reforme avtorskopravne zakonodaje (zakon C-32, wiki, besedilo). Predlog zadeva številna pereča vprašanja v danajšnji digitalni dobi, od lastne reprodukcije in nadomestil zanjo, tehničnih ukrepov (digital locks po njihovo), pa do vloge ponudnikov interneta pri varovanju avtorskih pravic. No, ISP-ji so zadevo vzeli resno in na zasedanje parlamentarnega odbora [2] prišli dobro pripravljeni, na svojem blogu poroča znani kanadski pravni strokovnjak Michael Geist.

Sedanja ureditev temelji na neformalnem dogovoru med nosilci avtorskih pravic (založbe) in ponudniki interneta (ISP-ji), imenovanem notice-and-notice sistem. Založbe najamejo računalniške strokovnjake, da se povežejo v p2p omrežja in zberejo IP naslove posameznikov, ki delijo...

ComputerWorld - Ameriški ponudnik dostopa do interneta Verizon je na prizivnem sodišču v Washingtonu vložil tožbo zoper Zvezno komisijo za telekomunikacije (FCC), v kateri ji osporava pristojnosti za uveljavljanje nevtralnosti interneta. FCC je 21. decembra lani sprejel pravila o nevtralnosti interneta, ki ponudnikom dostop do interneta prepovedujejo blokiranje prometa ali posameznih aplikacij na internetu (razen za mobilne operaterje). Vse skupaj meji na sprenevedanje, saj je Verizon lani z Googlom javno podpiral nevtralnost interneta in celo izdal predlog za zakonsko ureditev tega področja.

Michael Glover iz Verizona pojasnjuje, da so se po temeljiti analizi FCC-jevih odločb...

Ars Technica - Spodnji dom angleškega parlamenta je aprila letos sprejel zakon o digitalni ekonomiji (Digital Economy Act), ki si prizadeva obrzdati internetno piratstvo in stimulirati digitalno ekonomijo. Zakon predpisuje tudi podobno prakso opominjanja uporabnikov, ki kršijo avtorske pravice, kot so jo prvi uzakonili Francozi z zakonom HADOPI. Tako morajo ponudniki dostopa do interneta (ISP) na zahtevo sodišč blokirati odrejene spletne strani, pošiljati svojim uporabnikom svarilna pisma, jim rezati pasovno širino in tudi onemogočiti dostop do interneta. Vprašanje, ki so si ga ISP-ji postavljali pred tem, je bilo enostavno: kdo vse bo to plačal? Kot kaže, bodo del tudi sami oziroma njihove stranke.

Prevladujoče mnenje javnosti je bilo, da bi morali vse dodatne stroške nositi lastniki avtorskih pravic, saj bo zakon pomagal prav njim in bodo imeli več prihodkov. Ti so se seveda branili, da z deljenjem datotek pridobivajo predvsem ISP-ji, saj imajo zadovoljne uporabnike, ki plačujejo drage in...

Google - Prejšnji teden smo poročali, da se Google in Verizon pogovarjata o prihodnosti nevtralnosti interneta. Dasi sta obe podjetji ognjevito zanikali, da bi šlo za dogovarjanje o Verizonovem prioritiziranju določenega prometa v zameno za plačilo, podjetji nista skrivali, da tečejo pogovori o širši ureditvi nevtralizacije interneta. Včeraj pozno popoldne sta podjetji objavili izjavo o principih nevtralnosti interneta in predloge v obliki predlaganega zakonskega okvira, ki so ga predložili zakonodajalcem in odraža skupno politiko podjetij.

Upoštevali so dvoje načel:

• uporabniki morajo imeti pravico izbire, katere vsebino, aplikacije in naprave bodo uporabljali, ker je internet...

ComputerWorld - Včeraj dopoldne so se na spletu pojavila poročila, da se Google in Verizon dogovarjata, kako upravljati promet. Verizon naj bi bil potrdil, da se že 10 mesecev pogajajo z Googlom in FCC (Zvezna komisija za komunikacije) o uveljavitvi nevtralnosti interneta. Slednja zahteva, da se ves promet na internetu, ne glede na vsebino, vir in destinacijo, obravnava enakovredno. Dogovori naj bi potekali o prioritizaciji prometa z Googlovih strežnikov, za kar bi Google dobro plačal. Nevtralnost interneta je sicer žgoča tema, saj ponudniki dostopa do interneta in upravljavci omrežij vztrajajo, da morajo promet nekaterih vrst, kot je denimo BitTorrent, omejevati, da lahko zagotavljajo kakovostno storitev za vse svoje uporabnike. FCC na...

Slashdot - V preteklosti popularne novičarske skupine, poimenovane tudi s tujko usenet, sta si leta 1979 izmislila Tom Truscott in Jim Elli z Univerze Duke. Že leto pozneje sta sistem tudi v praksi postavila. Kot naslednik elektronske deske (BBS) so nam novičarske skupine dolga leta služile kot točka za izmenjavanje izkušenj na internetu, dokler jih niso preglasili forumi. Kljub temu so nam pustile zajetno zgodovino; ne samo zakladnice znanja, temveč tudi novo besedišče. Troll, spam, LOL in flame war so angleške besede za podpihovalca, nazaželeno sporočilo, glasen krohot in podžiganje, ki so nastale zaradi novičarskih skupin. Na začetku tega meseca smo poročali, da je svoje novičarske skupine ukinil Microsoft, sedaj pa...

Slashdot - Pred davnimi časi, še preden je bil internet množično dostopen, smo za komunikacijo uporabljali tako imenovane elektronske oglasne deske (BBS). Te so umrle še v prejšnjem stoletju. Kasneje so se razširile novičarske skupine (USENET), ki so svoj zenit že prešle, a še vedno kljubujejo spletnim forumom, čeprav vedno težje. Microsoft, na primer, jih ne bo več držal pri življenju.

Redmondski velikan je napovedal, da bodo ukinili približno 2000 javnih in 2200 zasebnih novičarskih skupin, ki so bile namenjene Microsoftovim izdelkom in partnerjem. Z junijem 2010 jih bodo prestavili na forume v sklopu TechNeta, MSDN in Microsoft Answers. Razlog naj bi bil spam, saj so v Microsoftu zapisali, da forumi ponujajo boljši nadzor nad spamom. V zadnjem letu se je število obiskovalcev teh novičarskih skupin prepolovilo, posredno pa Microsoft tudi priznava, da bo vzdrževanje foruma cenejše. Vse skupaj seveda zavito v celofan z besedami, da gre za evolucijo skupnosti in sporazumevanja.

ZDNet - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je na konferenci ARCEP-a v Parizu v torek nanizala nekaj izhodišč za evropsko razpravo o nevtralnosti interneta. V najširšem pomenu besede gre za enakost vsega prometa na medmrežju. Zahteva po nevtralnosti pomeni, da ponudniki dostopa do interneta ne smejo preferenčno obravnavati posamezne vrste prometa ali zapostavljati druge, omejevati dostopa ali zaračunavati dodatnih premij za dostop do vsebin, ki omrežje bolj obremenjujejo. Nevtralnost interneta se bolj poudarja v ZDA, medtem ko je Evropi med ponudniki dostopa do interneta večja konkurenca, ki do neke mere zagotavlja nevtralnost sama po sebi. Kljub temu nevtralnost interneta ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno, je v nagovoru...

TorrentFreak - µTorrent in Vuze (bivši Azureus) sta brez dvoma najpopularnejša klienta za prenos datotek prek omrežja BitTorrent, ki skupaj (razen na Kitajskem) obvladujeta 75% tržnega deleža. To je zanimivo, saj sta si skoraj popolnoma različna. Vuze je namreč poznan kot požrešen in nekoliko napihnjen klient, ki ga mnogi zasebni sledilniki že prepovedujejo (predvsem zaradi pogostega goljufanja), µTorrent pa nadvse lahkoten klient, kateremu se popularnost le še dviga. Zaupanje v kakovost je izkazalo tudi samo podjetje BitTorrent, ki je µTorrent kupilo in ga naredilo za uradni klient.

Najverjtneje predivdevate, da izbira klienta ne vpliva na hitrosti prenosov vaših datotek. Če je temu tako, se motite, saj je razlika med najpopularnejšima klientoma tudi...

MSNBC - Ameriško prizivno sodišče je preglasovalo odločitev ameriške Zvezne komisije za telekomunikacije (FCC) z razsodbo, da FCC nima pristojnosti od ponudnikov širokopasovnega dostopa do interneta (ISP) zahtevati enakopravne obravnave vsega internega prometa, ki teče po njihovi infrastrukturi. Pobudnik je bil ISP Comcast, ki je spodbijal FCC-jevo pristojnost. Soglasna odločitev vseh treh sodnikov je hud udarec za FCC, ki si je prizadeval za uzakonitev zahteve po nevtralnosti interneta, da ne bi telekomunikacijski operaterji in ISP-ji favorizirali nekaterih vsebin na internetu na račun drugih.

...

Ars Technica - Nov osnutek pravil (PDF) o nevtralnosti interneta, ki ga je pripravila ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC), buri duhove. Kot pravi neprofitna organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF), je problematična dikcija, ki od ponudnikov interneta (ISP) ne zahteva omogočanja prenosa nelegalnih vsebin ali nelegalnega prenosa vsebin. Z drugimi besedami: ISP-ji so izvzeti iz zahtevka po nevtralnosti, če trdijo, da določene vsebine blokirajo, upočasnjujejo ali kako drugače pohabljajo zaradi ilegalnosti. Vse skupaj je v pravilih nedvoumno definirano z besedami, da nimajo nobenega namena ščititi nezakonitih dejavnostih v teh pravilih.

Fred von Lohmann, odvetnik...

TechCrunch - Švedskim piratom se slabo piše. V državi, ki je spletu dala največje leglo torrentov The Pirate Bay in prvo piratsko stranko, se brezskrbni gusarski dnevi počasi iztekajo. Švedski ponudnik dostopa do interneta Teliasonera je pred kratkim dobil sodni poziv, ki se sklicuje na aprila sprejeti IPRED, da bodisi plača 750.000 kron kazni (72.000 evrov) bodisi posreduje imena in naslove ustanoviteljev strani Swetorrents. Ta zakon namreč predpisuje, da morajo ISP-ji posredovati kontaktne informacije nelegalnih deliteljev datotek lastnikom avtorskih pravic, če ti to zahtevajo.

Zadnjega žeblja v krsto švedskih piratov pa najverjetneje ne bodo zabila sodišča. Spotify in podobni servisi so namreč prepričali veliko množico ne tako ideološko zagretih piratov. Za 10 dolarjev mesečno lahko namreč v zadovoljivi kvaliteti (320 kbps) poslušajo, kar jim srce poželi.

Ustanovitelji The Pirate Baya so medtem uspeli privleči svoj primer do prizivnega sodišča, kjer se bodo ponovno zagovarjali, da s...

Slashdot - Kot poročajo na canada.com, se tudi kanadska vlada skupaj z EU in ZDA tajno dogovarja o sprejemu posebnega trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (tim. Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za predlog multilateralnega sporazuma o intelektualni lastnini, o katerem smo že poročali pred kratkim, na dan pa je prišlo še nekaj novih podrobnosti.

V okviru sporazuma naj bi se namreč države podpisnice zavezale, da bodo sprejele ustrezno zakonodajo, ki bo mejnim organom podelila pravico pregledovati ali iPodi, mobilni telefoni potnikov in podobne naprave vsebujejo nelegalno prenešene avtorsko zaščitene vsebine.

V primeru, da bodo mejni organi na elektronski napravi potnika odkrili nezakonite vsebine, bo kršitelj seveda kaznovan, osnutek sporazuma pa omenja tudi možnost zaplembe oz. uničenja naprave, kjer se je nahajala nezakonita vsebina. Kanadski mejni organi sicer že lahko pregledujejo prenosne računalnike z namenom odkriti ali se na njih nahaja otroška pornografija, po omenjenem...

Alex Ionescu's Blog - Vsaj tisočkrat smo že omenili, kako strogo nadzorovana je sodobna medijska vsebina visoke ločljivosti. Za njeno predvajanje potrebujete posebno opremo, ki jo v primeru osebnega računalnika predstavljata HDCP izhod in Windows Vista, v katero je vgrajenih precej zaščitnih sistemov, ki skušajo preprečiti pobeg predrage umetniške vsebine s holywoodskih ploščkov.

Med drugim nov OS pozna tudi t.i. zaščitene procese, ki imajo znotraj sistema precej priviligiran položaj, drugi procesi (na primer antivirusni program) namreč nimajo dostopa do njihovih sredstev, da ne bi zlobni strici z zlobno kodo ukradli kakršnekoli zaščitene vsebine, ko se ta nahaja v pomnilniku v nekriptirani obliki. Omenjeni status lahko dobi samo določena digitalno podpisana programska oprema, ki je pred tem skrbno pregledana, pa tudi njeno delovanje je omejeno na določeno ožje okolje izvajanja znotraj sistema.

Alex Ionescu na svojem blogu piše o zaskrbljujočem dejstvu, da je kljub vsemu mogoče na precej trivialen...

Slo-Tech - Danes objavljamo krajše razmišljanje o nevtralnosti omrežij. Lenart J. Kučič v njem opozarja, da je za javno dobro bolje, da omrežja ostanejo vsebinsko nevtralna in operaterji ne diskriminirajo paketkov IP glede na vsebino, ki jo prenašajo.

Upamo, da bomo s člankom povzročili vsaj nekaj debate na to temo. Vsekakor bomo z veseljem objavili tudi nasprotno mnenje o tem, zakaj je bolje, če telekomunikacijski operater pregleduje promet in se na podlagi vsebine odloča kako hitro (če sploh) bo določena informacija prišla do cilja.

Veselo branje.

Slo-Tech - Kršitve avtorskega prava in kraja tim. intelektualne lastnine so na internetu v času širokopasovnih povezav in P2P omrežij precej razširjene. Verjetno ga ni uporabnika, ki se ne bi srečal s kakšnim od P2P omrežij, mnogo uporabnikov širokopasovnega dostopa do interneta pa svojo pasovno širino namenja predvsem P2P aplikacijam. Kljub razširjenosti tega početja pa je takšna izmenjava datotek in multimedijskih vsebin zakonsko sankcionirana.

Kaj o piratiziranju in izmenjavi datotek pravi zakonodaja? Kako se je zakonodaja razvila in kakšne so predvidene kazni? Kaj sta to DRM in Trusted Computing in ali bo v prihodnosti piratstvo res tehnično nemogoče? Kakšni so razlogi za in proti piratstvu in ali so uporabnikom, ki za programsko opremo ne želijo plačati na voljo sploh kakšne alternative?

Na ta vprašanja skuša odgovoriti članek Kršitve avtorskega prava na internetu.

Preden ponovno zaženete vašo najljubšo P2P aplikacijo, se posvetujte s Slo-Techom...

Spiked - Ameriški DMCA je leta 1998 uvedel t.i. NTD - notice and take down načelo, ki od ISP-jev zahteva, da v trenutku, ko se zavejo, da se v njihovem omrežju nahaja protipravna vsebina, le-to takoj odstranijo.

V praksi gre stvar takole: ko nekdo ISP-ja obvesti, da se na njegovem strežniku nahaja npr. nelegalna kopija avtorsko zaščitene vsebine, mora ISP vsebino takoj odstraniti (oziroma zablokirati), imetnika sporne spletne strani pa obvestiti o blokadi. Če se imetnik pritoži, mora ISP dostop do vsebine vrniti nazaj, če pa ga domnevni oškodovanec obvesti, da je proti lastniku sporne strani sprožil sodni postopek, mora vsebina ostati onemogočena.

Christian Ahlert se je odločil stvar preizkusiti v praksi, zato je pri enem ameriškem in enem britanskem ISP-ju najel spletni prostor in na njem objavil esej Johna Stuarta Milla On Liberty, ki je bil objavljen leta 1869 (in zanj torej avtorskopravna zaščita ne velja več) in govori o svobodi tiska in nevarnosti cenzure. Čez nekaj časa je kot...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...