Slo-Tech - Avtomobilski konglomerat Stellantis je ujezil kupce novih vozil znamke Jeep, ki imajo v razvedrilno-informacijski (infotainment) sistem vgrajene reklame. Reklame se prikažejo na nadzornem naslonu (in dash advertising), ko vozilo stoji na mestu, četudi je motor prižgan. Torej tudi če ustavimo pred semaforjem, bomo videli reklamo.

Stellantis za zdaj prikazuje oglas, ki voznike nagovarja k nakupu podaljšane garancije FlexCare Extended Care Premium. Običajno so na zaslonu prikazana navodila za pot (GPS), radijski sprejemnik ali kaj podobnega, potem pa oglas prekrije te funkcionalnosti.

Stellantis je potrdil, da so omenjeni oglasi del dogovora s podjetjem SiriusXM. Kogar motijo, jih lahko zapre - vsakokrat znova - tako da klikne križec in s tem zapre okno. Ob tem dodajajo, da se trudijo zmanjšati število prikazov teh oglasov, a kupcev to ne prepriča. Vozil, ki jim prikazuje oglase med uporabo, pač ne želijo. Za zdaj jih k sreči vozijo le Američani.

Slo-Tech - Potem ko so vse od začetka zagotavljali, da reklam na svojo spletno stran ne bodo pripustili, so lastniki družbene platforme Discord spremenili svoje stališče. The Wall Street Journal poroča, da bodo kmalu na stran postavili oglase. Prav tako namerava izvršni direktor Jason Citron zaposliti skupino ljudi v prodaji oglasnega prostora, ki bo skrbela za oglaševanje na platformi.

Reklame na Discordu naj bi bile zlasti za videoigre, uporabniki pa bodo imeli možnost izklopa njihovega prikazovanja. V zadnjem času je sicer več pretočnih spletnih platform uvedlo pakete z oglasi, denimo Netflix, Amazon Prime, Max in Paramount+. Vsi ti so spoznali, da nekateri uporabniki nikoli ne bodo pripravljeni plačati (polne) cene, lahko pa jih pritegnejo v brezplačne ali znižane pakete, ki vsebujejo oglase. Tudi družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram in TikTok, živijo od oglasov. Na njih je konverzija izjemno visoka, saj po nekaterih raziskavah skoraj polovica uporabnikov na njih išče tudi...

Slo-Tech - Dokup dodatnih funkcij v avtomobilih, četudi so te tam fizično mogoče, le odkleniti jih je treba, obstaja že desetletja, pospešek pa je dobil v Teslinih modelih. Še korak naprej od enkratnega plačila pa so naročnine, da določene funkcije sploh delujejo. Te ne vključuje več le manj pomembnih bonbončkov, temveč tudi na primer - pospeške. Mercedes je v novih električnih vozilih EQ EQE in EQ EQS zaklenil hitre pospeške (funkcija Acceleration Increase), za vklop pa moramo vzeti zajetno mesečno naročnino.

Za 1200 dolarjev letno dobimo od 20 do 24 odstotkov poskočnejšega konjička z več navora, ki od 0 do 100 kilometrov pospeši 0,9 sekunde hitreje kot brez. Ob nakupu naročnine ni potreben popolnoma noben tehnični ali fizični poseg v avtomobil, temveč se funkcija odklene elektronsko. To seveda pomeni, da ima že vsak avtomobil, ko pride s tekočega traku, ustrezne lastnosti, a so programsko nedostopne.

To ni prva naročnina v avtomobilih. BMW je v preteklosti že skušal zaračunati 80...

The New York Times - Google se je poravnal z ameriškim pravosodnim ministrstvom zaradi prikazovanja oglasov za nelegalne spletne lekarne. Izpolnila so se majska pričakovanja, da bo Google moral odšteti pol milijarde dolarjev.

Spletne lekarne, ki v državi nimajo dovoljenja za prodajo zdravil, so pereč problem na internetu že več let. Leta 2003 so ZDA izvedle obsežno akcijo, po kateri sta...

The Wall Street Journal - Po pisanju The Wall Street Journala je Google napravil za 500 milijonov dolarjev rezervacij za poravnavo s pravosodnim ministrstvom v primeru oglaševanje ilegalnih spletnih lekarn. Če se namreč izkaže, da je kateri iskalnik s prikazovanjem oglasov za ilegalne dejavnosti služil, je kazensko odgovoren, in prav to pravosodno ministrstvo očita Googlu.

Srž problema so reklame za spletne prodajalne zdravil, ki nimajo sedeža v ZDA. Te kršijo zakonodajo s prodajo ponarejenih, pretečenih ali neodobrenih zdravil, pri čemer zdravniški recept sploh ni potreben, zato je njihovo delovanje v ZDA prepovedano. Če se bo izkazalo, da je Google vede sprejemal oglase teh prodajaln, bo kazensko odgovoren (recimo leta 2007 so se Google, Microsoft in Yahoo poravnali in plačali skupno 31,5 milijona dolarjev zaradi oglaševanja...

CNet - Eh, že tako nam gredo na jetra vse te pop-up reklame ter pasice, potem se ti pa še najdejo programčki, ki one, 'prave' reklame, kot jih zahteva spletna stran, povozijo s svojimi.

Ravno zaradi tega se tožita potjetji Gator (izdelovalec programja za shranjevanje osebnih podatkov in gesel ter njih hitro vnašanje v spletne obrazce) ter IAB, ki zastopa več oglaševalskih podjetij in spletnih strani. Klik tukaj!

Pravici na ljubo, se mi taka dejavnost preprosto gnusi. No, saj ne rečem - živimo v kapitalistični družbi (ok, 'soialno-kapitalistično', v narekovajih) kjer nam gre za denar. Avtor članka je prav tako navedel dobro primerjavo - to je tako, kot bi pred vašim poštnim nabiralnikom prestregli revijo Times ter zadnjo stran prelepili z 'našim' oglasom. No, po drugi strani pa se odvetniki Gatorja zagovarjajo, da je med inštalacijo uporabnik obveščen, da bo 'Gator prikazoval oglase glede na uporabnikove navade'. Pih! Klik....