Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - V ZDA je državna pošta ustavila dobavo vseh paketov iz Kitajske in Hongkonga, dokler ne bo jasno, kaj se bo zgodilo s carinami in drugimi pristojbinami, denimo davki, in kako bodo novo ureditev v praksi izvajali. Dostava pisem bo potekala nemoteno. S tem je internetno nakupovanje iz Kitajske praktično onemogočeno.

Nova ameriška administracija je uvedla 10-odstotne carine na vso blago iz Kitajske, na kar so Kitajci odgovorili z bolj ciljano uvedbo carin na približno desetino blaga, ki ga uvažajo iz ZDA.

Sedaj pa je United States Postal Services prenehal sprejemati pakete iz Kitajske. Tako Wired poroča o tovornjakih iz Kanade, ki so se morali obrniti na meji, ker so imeli tudi kitajske pakete. V posameznih dostavnih vozilih je tudi več tisoč majhnih paketov, najti in izločiti vse kitajske pa zamudno.

Kaos je posledica ukinitve izjeme de minimis, ki jo je ameriški predsednik sprejel skupaj z uvedbo carin. Doslej ZDA na majhne pakete do vrednosti 800 dolarjev niso obračunavale...

Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

TechCrunch - Čeprav je ChatGPT najbolj prepoznavna oznaka za moderno generativno umetno inteligenco, OpenAI imena GPT ne more zaščititi kot blagovne znamke. Ameriški patentni urad je presodil, da je izraz GPT opisen in ga zato ni možno zaščititi. GPT pomeni generative pre-trained transformer, kar je opis načina, kako deluje. Patentni urad je torej mnenja, da je GPT podobno, kot če bi želeli zaščititi termin ICE (internal combustion engine).

Da je patentni urad nenaklonjen zaščiti termina GPT, je bilo jasno že oktobra, kot so registracijo blagovne znamke zavrnili na prvi stopnji. Sedaj je odločitev dokončna, saj je OpenAI izčrpal vse možnosti pritožbe. OpenAI je sicer trdil, da je populariziral termin GPT in da je transformer ime posebne metode za gradnjo modelov umetne inteligence, ki jo je odkril Google leta 2017. A ker se izraz GPT uporablja že dlje časa, tudi pred izidom izdelka ChatGPT, ga ni možno zaščititi.

V praksi to pomeni, da lahko kdorkoli izda svoje "GPT-je". Če bomo v prihodnosti...

Slo-Tech - Po preobratu, ki ga je na trgu povzročil OpenAI s svojim pomočnikom ChatGPT, si Google še vedno ni opomogel. Njihov poizkus, ki je sledil marca letos, se je imenoval Bard in je – milo rečeno – pogorel. Sedaj prihaja umetna inteligenca v Googlove izdelke pompozno in na velika vrata.

Bard je bil pač preslab, za nameček pa si je Google ob splavitvi privoščil hudo površnost, ko je Bard napačno odgovoril na enostavno preverljivo faktografsko vprašanje. Javnosti niso več prepričali, uprli pa so se tudi zaposleni, ki so vodstvu očitali prehitevanje in predstavitev nedokončanega polizdelka. Sedaj poizkušajo znova.

V sredo je Google za novinarje v Mountain Viewu organiziral dogodek, na katerem je največ pozornosti požela napoved novega prihoda umetne inteligence. Google je odločen, da žezlo iztrga iz rok OpenAI-ja in Microsofta, pri čemer resne alternative nima. V nasprotnem primeru mu grozi, da bo po dveh desetletjih izgubil primat na področju iskanja, kar bi bilo zanj katastrofa.

Zato...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...